Bruno Šimleša v svoji knjigi (P)ostati zdrav predstavlja pomen holističnega pristopa k zdravljenju. "Pri tem poudarja vpliv misli, čustev in medosebnih odnosov na telo ter postavlja pod vprašaj običajno razumevanje zdravega življenja, po katerem je za zdravega duha pomembno (le) zdravo telo. Hkrati tudi opozarja, da se nikakor ne smemo odpovedati prednostim uradne medicine, temveč oba načina zdravljenja združimo, saj si tako povečamo možnosti za ozdravitev. Ker sta naše srce in um izjemni tovarni zdravil," beremo v knjigi. V njej niza odgovore na ključna vprašanja o zdravju: zakaj zbolimo; kaj storimo, ko zbolimo; kako pomagamo bližnjemu s težavami z zdravjem in kako ostanemo zdravi? Njegovo delo temelji na znanstvenih spoznanjih in bogatih dolgoletnih izkušnjah, ki jih je pridobil v pogovoru z bolniki in njihovimi svojci. Svoje delo je namenil zdravim, tistim, ki že trpijo za boleznijo, in vsem, ki jim stojijo ob strani v boju za zdravje.
(Ne)zdravilna moč odnosov
Eden od segmentov, ki so ključni za celostno izgrajevanje zdravja, so tudi medosebni odnosi. "Ni vam treba zahtevati popolnih odnosov, vendar je toksično, če se sprijaznite s takimi, v katerih ne dobite niti minimuma," opozarja v svoji knjigi. Poziva, naj se ne zadovoljimo z drobtinicami. In pojasnjuje: "Zato kompromitiranje škoduje. Taki odnosi so toksični, ker nas napolnijo s čustvi, ki nam slabijo odpornost. Praznina, jeza, občasno sovraštvo do sebe in/ali drugih, ogorčenost, malodušje, občutek, da ne moremo več, občutek nemoči, prepričanje, da smo ujetniki lastnega življenja, da ne dobivamo tistega, kar si zaslužimo … Vse to je posledica kompromitiranja in vse to lahko prav tako oslabi našo odpornost. Zato mora kompromitiranje preučiti vsak, ki ima resne težave z zdravjem. A kot vedno poudarjam, kompromitiranja se raje rešimo, preden nas na to opozori telo. Preden tako oslabimo, da zbolimo."
"Še ena težava, s katero se prav tako srečamo na različnih duhovnih stopnjah, je nečloveško siljenje s pozitivnostjo v trenutku, ko nekoga bremenijo težka čustva," je kritičen Šimleša glede lažne pozitivnosti. "Čeprav lahko tudi s prisiljenim nasmeškom v trenutku, ko vam ni do smeha, vsaj začasno 'dvignete vibracije' in raven endorfinov v žlezah, to pozitivno učinkuje le kratek čas. Dolgoročno vam bo povzročilo težave, ker boste potlačili čustva! Če jih ne boste izrazili, ne bodo preprosto izginila, temveč se bodo zalezla globlje v vas in ustvarila še večji nered. Blokirala vas bodo in vam slabila odpornost, o čemer sem pisal že v poglavju o potlačenih čustvih," pojasni. "Neželenih čustev ne morete preprosto zamenjati z želenimi, z 'višjo vibracijo'!" poudarja. "Torej se ni koristno siliti s smehom, če ste neizmerno jezni ali žalostni. Takrat je bolje, da čustva obdelate in si olajšate telo in dušo," svetuje.
Pritisk zapovedi "Biti boljši"
Šimleša opozarja na včasih nemogoča pričakovanja, ki jih od nas zahteva družba, in na naše zdravje posledično delujejo razdiralno. "Zasebno in poklicno življenje sta prevečkrat neuravnotežena, pa tudi družba od nas in sami od sebe pogosto pričakujemo nemogoče. Nenehno nam vsiljujejo misel, da nismo dovolj dobri, nekatere verske skupnosti ali oglaševalske agencije nam poskušajo podtakniti nov revolucionarni izdelek za odpravljanje težav. Zaradi različnih oglaševalskih akcij in tudi splošnega družbenega pritiska, da moramo biti popolni v vseh življenjskih vlogah, se nenehno sprašujete, ali ste dovolj dober starš, ali ste dovolj privlačni in mladostni, ali dovolj telovadite, ali izpolnjujete pričakovanja svoje mame, svojega šefa ali svojega moža, ali ste dovolj pametni, pridni, vitki in uspešni, ali zaslužite dovolj … Če se nenehno sprašujete, ali ste dovolj vitki ali bogati ali karkoli tretjega, se v resnici sprašujete, ali ste dovolj dobri. To ustvarja dodatno količino stresa, ki lahko prav tako škoduje telesu. Prava težava zato ni v kortizolu, ki je naravno prisoten v našem organizmu. Prava težava je, če smo ves čas v stresu in imamo stalno povišan kortizol," meni Bruno Šimleša, ki bo gost Večera v živo 10. aprila v Mariboru.
Govoril bo o tem, kaj je zdravje, zakaj zbolimo in kaj naj naredimo, ko zbolimo. Kako lahko srce in um postaneta tovarni zdravil in kako ostanemo zdravi. "Poleg vsega naštetega se bomo posvetili tudi temi, kako okolica lahko pomaga bolnemu. V svojih 18 letih, kolikor sem že opora bolnim, sem opazil, da okolica kljub svoji dobronamernosti pogosto ne zna delovati najbolj podporno za bolnika. Zaradi nevednosti, negotovosti ali strahu reagiramo tako, da s svojim ravnanjem tudi nevede in nenamerno škodujemo. Torej se bomo pogovarjali tudi o tem, kako biti dobra opora tistim, ki so bolni, in vsem, ki se znajdejo v kakršnikoli življenjski krizi," še povabi.
