Pohujšanje v dolini šentflorjanski, režija Eduard Miler
Žanina Mirčevska
Eduard Miler
"Kaj bi pohujševal, kjer je že vse pohujšano, kaj bi točil in silil, kjer je že vse pijano?"
“Tekst je aktualen za vsa obdobja in ravno zaradi tega je tudi velikokrat uprizarjan. Določene stalnice so v naši družbi namreč vedno prisotne. Zaplankanost, prikrivanje grehov, obračunavanje s preteklostjo, nesprejemanje drugačnosti, prišlekov, motenje nečesa, kar imamo Slovenci za tradicionalno, zakoreninjeno … to so te tipične lastnosti, pa tudi to, da se upiramo spremembam in se držimo nekih ustaljenih smernic,”
Uroš Smolej,
“Zaradi tragične smrti Jerneja Šugmana, ki bi moral igrati Zlodeja, smo to vlogo pridružili liku Petra in s tem dodatno poudarili osnovni motiv umetnika, ki se sprašuje o smislu svojega ustvarjanja,
Žanina Mirčevska.
Drznost, eksotika in afriški ples
“O liku nisem razmišljal kot o pozitivnem ali negativnem, pustil sem možnost, da ga vsak dojame po svoje. Če se kdo bolj prepozna na strani šentflorjancev, kar seveda naj se ne bi, potem sem najbrž zelo negativen, sicer pa prinašam nekaj svežega, modernega, napredek, kar se meni zdi precej pozitivno,”
“Tako je, lahko bi rekel, da sem moderni anarhist, ki pa obračunava na zelo inteligenten način,”
Maša Kagao Knez
Jelene Proković
V gledališča več glasbe v živo
Igor Samobor
Ateja Tutte
Janeza Dovča
"Ob tem moram pripomniti, da je sramotno, da si lahko slovensko gledališče glasbenike v živo privošči le ob tako velikih produkcijah, kot je ta, sicer pa je tako osiromašeno, da ni več denarja niti za scenografijo,"
Barbara Hieng Samobor,
"Cankar je naš sodobnik in sogovornik. In v primeru Pohujšanja se samo še bolj izrazito in očitno kaže, da je bila umetnost tako v Cankarjevem času, kot je danes, družbi prej v breme kot kaj drugega. Umetnost je ogledalo, ki nam neusmiljeno pokaže, kdo smo v resnici. In sprejeti moramo, da pogled ni vedno lep,"
Uršula Cetinski,
Članek je bil objavljen v reviji STOP.
