Barbara Bradač
Tudi letos so nekdanji pohorski carji izmed najbolj zaslužnih za smučarijo na Mariborskem Pohorju za dobo enega leta izbrali novega pohorskega carja. Carsko kučmo, prekrito s ploščicami, na katerih so vgravirani imena, vzdevki in letnice vseh carjev, in do tal segajoči ovčji kožuh si je nadel Trivo Krempl, ki je bil 36 let sodelavec gorske reševalne službe, ves čas je sodeloval na tekmah Zlate lisice, je tudi član alpskega odbora pri Smučarski zvezi Slovenije.
Če do leta 2020 ne bo nove sedežnice na Snežnem stadionu ...
Na pustni torek je novi car prevzel carstvo v spremstvu starih carjev in podložnikov. Pogovor je nanesel tudi na aktualno situacijo na Pohorju, ki so jo v zadnjem obdobju zaznamovali kritike zaradi okvar vlečnic, globok minus upravljavca smučišč in napovedani umik Term Maribor iz pohorskih hotelov. Trivo Krempl je jasen: Pohorja ne morejo reševati zgolj zanesenjaki. "Pričakujem, da bo mesto tudi nekaj naredilo. Pohorje ni samo peščica zanesenjakov, ki so pripravljeni delati, to je premalo. Mesto, ki je lastnik podjetja Marprom, bo moralo nameniti sredstva za razvoj Pohorja, saj bo Pohorje imelo multiplikativne učinke, ne samo pozimi, tudi poleti. Mi pa imamo slabe naprave, zastarelo tehnologijo in tehniko. Če v nekaj letih mesto ne bo vložilo v razvoj Pohorja, bo Pohorje ugašalo, kljub vsem zanesenjakom," razmišlja Krempl, ki spomni, da je bilo letos kar precej težav pri Mednarodni smučarski zvezi, kako zagotoviti v koledarju prireditev Zlata lisica.
Pohorskega carja izbirajo od leta 1963
Smučarski delavci športnega društva Branik so že davnega leta 1959 - ko so se z izgradnjo gondolske žičnice in smelimi načrti za nadaljnji razvoj smučarske infrastrukture povečale tudi ambicije po večjem vzpodbujanju smučanja kot množične rekreacije in vrhunskega športa ter po prirejanju mednarodnih tekmovanj - začeli razmišljati, kako popestriti resno delo še s čim bolj sproščenim in manj resnim. Na pustno soboto leta 1963 je ideja dobila konkretno podobo in poosebljenega nosilca - prvega pohorskega carja. To je postal Dušan Štok, sledili so mu Dušan Tomažič pa Dušan Senčar, Franci Čop, Marjan Kožuh in še mnogi drugi. Tudi Gorazd Bedrač, Drago Rataj in Srečko Viler so bili pohorski carji. Od leta 2010 pa so si sledili Marko Rataj, Matjaž Vrecl, Jaka Debevc, Maksimiljan Muhič, Boštjan Tancer, Mitja Dragšič in Rok Toplak.
Potrebuje Maribor razvito Pohorje ali ne?
Mariborska občina je preko podjetja Marprom po stečaju Športnega centra Pohorje v upravljanje prevzela večino žičniških naprav na Pohorju. Na njih imajo tudi izločitveno pravico, a bo občina morala podjetju v stečaju plačati nadomestilo, da bo tudi uradno postala lastnik. Koliko, zdaj presoja sodišče. "Ves pohorski turizem in hotelirstvo bazirata na žičniških napravah, ne glede na to, ali je to poleti ali pozimi. Zato je bistveno, da Mestna občina Maribor čim prej postane lastnik, in ko to postane, mora kot odgovoren lastnik takoj začeti investiranje in razvoj te destinacije," pravi Boštjan Tancer, predsednik ASK Branik.
"Če lahko izvedejo tekmo v Zagrebu, zakaj je mi ne moremo narediti?"
