Čeprav so ljubljansko otroško kardiologijo julija zapustili zadnji domači otroški kardiologi, še zdaj ni znano, kdaj bo Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni (NIOSB) dejansko začel delovati. Vlada ga je ustanovila konec lanskega leta, da bi po več kot desetletju gledanja, kako na otroški kardiologiji gredo stvari samo še navzdol, stvari spet postavila na delujoče tirnice.
Za danes je bila sicer sklicana novinarska konferenca, na kateri naj bi javnost vendarle izvedela, kdaj naj bi inštitut tudi dejansko, ne zgolj administrativno, končno zaživel, a je bila preklicana. Kot so pojasnili na ministrstvu za zdravje, zaradi neodložljivih osebnih razlogov predsednika sveta zavoda NIOSB Igorja Gregoriča, ki je sicer že večkrat dejal, da bo inštitut zaživel, "ko bo zagotovljeno varno in kakovostno zdravljenje otrok". Kdaj to bo, tako ostaja neznanka, znano je le, da poleg direktorja Braneta Dobnikarja zaposluje štiri nosilce zdravstvene dejavnosti, zdravljenje otrok s prirojeno srčno napako v UKC Ljubljana, ki naj bi ga v prihodnje prevzel NIOSB, pa je v veliki meri odvisno od strokovnjakov iz tujine.
10
otrok še čaka na poseg