V starosti marsikdo ne zmore več povsem samostojno vzdrževati stanovanja ali hiše kot nekoč. Tudi če še lahko sam nakupi živila, skuha obroke, skrbi za čista oblačila in osebno higieno, se prej ali slej pojavijo težave pri večjih gospodinjskih opravilih, denimo umivanju oken, snemanju in obešanju zaves, brisanju tal in podobnih. Enako je z vzdrževalnimi deli, kot je menjavanje žarnic in varovalk, čiščenje odtokov, v hiši mednje spada še košnja trave, čiščenje žlebov in še kaj. Skratka, tisoč opravil, ki se nam zdijo samoumevna, dokler jih zmoremo, v starosti pa lahko postanejo hudo breme in vir skrbi.
V Sloveniji smo sicer večinoma še kar navajeni, da za take stvari starejšim poskrbijo otroci, vnuki, drugi sorodniki, sosedje ali prijatelji. Toda vedno več mladih se seli dlje kot v sosednji kraj, obremenjeni so s svojo službo in družino in nekateri preprosto ne zmorejo pomagati še v gospodinjstvu staršev. Preverili smo, na koga se lahko starejši v takem primeru obrnejo.
V mestih več potreb kot na podeželju
Iz Centra za socialno delo (CSD) Maribor smo prejeli odgovor, da tovrstna opravila ne sodijo med njihove storitve, temveč spadajo v domeno čistilnih servisov in podjetij za hišniške storitve, ki so na trgu in so plačljive. Na podeželju, ki obsega približno polovico območja pod pristojnostjo CSD Maribor, ne zaznavajo večjih tovrstnih težav oziroma potreb, "verjetno zato, ker so na območju enot male občine, v katerih so medsosedski odnosi bolj izraziti in si ljudje med seboj pomagajo", pojasnjuje Marjana Bravc, direktorica CSD Maribor. Na teh območjih se tudi CSD ali občani sami povežejo z občino in jim na pomoč priskoči njen režijski obrat. Več povpraševanja je po besedah sogovornice po sezonskih opravilih, kakršna so spravilo drv, košnja trave, kidanje snega in podobno. Če dobijo povpraševanje po gospodinjski pomoči, pomagajo pri vzpostavljanju stikov in koriščenju pravic do pomoči na domu pri izvajalcih, ki so na tem območju. Večje potrebe so po besedah Marjane Bravc na območju mesta, to je po njenem mnenju verjetno posledica tega, da razširjene družine ne živijo skupaj. "Takšna pomoč bi lahko bila na voljo v okviru socialnega servisa, ki pa je plačljiva storitev," sklene sogovornica.
Svojce povežejo s ponudniki pomoči
Več odgovorov smo dobili iz podjetja Prodomi, ki je registrirano za pomoč starejšim pri domači oskrbi. Direktorica Tjaša Goljevšček je povedala, da je bilo po drobnih hišnih opravilih premalo povpraševanja, ker za to načeloma poskrbi družina uporabnika, zato jih nimajo več v ponudbi. Po dogovoru pa poiščejo izvajalca ali sami pomagajo tudi pri opravilih, ki presegajo njihovo stalno ponudbo, v katero so sicer po besedah Goljevščkove vključena tudi gospodinjska opravila. Njihov cilj je, da uporabnikom pomagajo pri vsem, česar sami ne zmorejo več. Kadar svojci živijo daleč in ne morejo skrbeti za starostnika, pa Prodomi prevzame organizacijo vsega, kar ta potrebuje za normalno življenje. V takih primerih se preko spleta povežejo s svojci ali kom drugim bližnjim, lahko je to tudi kakšna dolgoletna soseda, ki je v stiku s svojci uporabnika, in tako skupaj z njimi poskrbijo za vse potrebno. "Če pa ni nikogar, poskrbimo za vse sami, svojci pa pridejo na obisk nekajkrat na leto, ko to lahko. Skratka, družino lahko povežemo z ljudmi iz lokalnega okolja, do katerih bi sami težko prišli, in seveda tudi skrbimo, da pomoč lepo teče," razlaga Tjaša Goljevšček.
Veliko izvajalcev dela na črno, zato so potrebni pomoči še toliko bolj izpostavljeni prevaram
Povpraševanje po hišniških opravilih se povečuje
Med ponudbo pomoči pri hišnih opravilih na spletu najdemo tudi portal Junaki na domu, ki deluje v okviru podjetja za celostno oskrbo starejših Deos. Vesna Petrač iz Deosa pravi, da ponujajo celovite storitve pomoči in oskrbe na domu vsem, ki si želijo olajšati ali podaljšati bivanje doma. Torej ne le starostnikom, temveč tudi invalidom, nosečnicam, mladim mamicam po rojstvu otroka in podobno. "Naše storitve so preverjene in vodene pod posebnimi nadzori, saj imamo za storitve dovoljenje, smo vpisani v register izvajalcev pomoči in oskrbe na domu pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, za storitve s področja zdravstva pa pri Ministrstvu za zdravje. V nekaterih občinah izvajamo tudi subvencionirano pomoč. Veliko izvajalcev namreč dela na črno, zato so ranljivi in potrebni pomoči še toliko bolj izpostavljeni prevaram," opozarja sogovornica.
Poleg pomoči in oskrbe na domu, gospodinjskih opravil, fizioterapije, vadbe, pedikure in drugih storitev ponujajo tudi hišniška opravila, sem spadajo manjša popravila, vzdrževanje in druga praktična opravila, ki prispevajo k varnosti in urejenosti domačega okolja. "Povpraševanje po hišniških opravilih se povečuje, saj si mnogi želijo enostavne in zanesljive rešitve za redna vzdrževalna dela. Naši hišniki so izkušeni strokovnjaki, ki se prilagodijo specifičnim potrebam uporabnikov. Zaposleni so navadno kot hišniki oziroma opravljajo tudi hišniško dejavnost," opisuje Vesna Petrač. Cena storitve je odvisna od zahtevnosti posameznega opravila in se obračunava za lažja opravila 25 evrov na uro, še dodaja sogovornica.
Pomoč dobijo tisti, za katerimi stoji močna družina
Tjaša Goljevšček pogreša sistemske rešitve na področju tovrstne pomoči starejšim, predvsem odločevalce poziva k čimprejšnjim rešitvam, ki bi jih ljudje dejansko občutili. Dokler jih ni, smo prebivalci pač prisiljeni, da si pomagamo sami, kot vemo, znamo in zmoremo. Opaža, da so ljudje na podeželju bolj povezani in si zato lažje in bolje pomagajo med seboj, poleg tega so naučeni, da "ko ne bodo več zmogli sami, bodo pač šli v dom. Mestne družine ali otroci, ki živijo v mestih in želijo poskrbeti za starše na podeželju, pa želijo več. Za njih pomeni kakovost tudi zadnjega obdobja življenja ostati v domačem okolju z domačo oskrbo. In dejansko imajo lahko uporabniki, ki so izgubili samostojnost, poleg domačega okolja, ohranjanja svojih navad in stikov s svojimi bližnjimi tudi veliko več pozornosti in podpore v domači oskrbi," pravi Tjaša Goljevšček. Meni, da je pri nas v domači oskrbi več kot 60 odstotkov starostnikov, pomoč pa dobijo tisti, ki imajo za seboj dovolj močne in funkcionalne družine. Drugi so prepuščeni sami sebi ali domski oskrbi, ta pa poka po vseh šivih. "Mi pa vedno znova poslušamo o rešitvah, ki bodo zdaj zdaj zunaj, pa nikoli zares ne uspejo, ker so tako idealizirane, da jih je nemogoče uresničiti glede na razpoložljiva sredstva, kvaliteto in razpoložljivost kadra. In če ne naredimo korenitih sprememb, ne moremo pričakovati drugačnega rezultata," je jasna Tjaša Goljevšček.