Slovenija je lani uvozila za skoraj 16 milijonov evrov sladoleda, izvozila pa ga je več kot petkrat toliko, navaja državni statistični urad.
Leta 2020 so članice EU proizvedle tri milijarde litrov sladoleda. Največja proizvajalka je bila Nemčija z 21,5-odstotnim deležem, sledila je Italija, ki je izdelala 17,1 odstotka vsega evropskega sladoleda, navaja statistični urad.
Slovenija je lani uvozila za 15,8 milijona evrov sladoleda, od tega največ iz Nemčije (29,3 odstotka) ter s Hrvaške (21,7 odstotka). Na drugi strani ga je izvozila za 85,2 milijona evrov, od tega dobrih 30 odstotkov v Združeno kraljestvo ter skoraj 20 odstotkov v Nemčijo.
27 prebivalcev s priimkom Kornet ter 79 s priimkom Ježek
Povprečen prebivalec Slovenije si je po zadnjih razpoložljivih podatkih doma privoščil 3,9 litra sladoleda letno. Za liter sladoleda smo lani v Sloveniji povprečno odšteli 3,73 evra, cena porcije sladoleda s smetano pa je bila 5,10 evra.
Na statističnem uradu so izpostavili še nekaj osebnih in krajevnih imen, povezanih s sladoledom. Tako je bilo v Sloveniji v začetku letošnjega leta 568 Lučk, 369 Tomov, 60 Maximov, ob tem pa še 27 prebivalcev s priimkom Kornet ter 79 s priimkom Ježek.
Eden najbolj poznanih slovenskih sladoledov nosi ime Planica. V Sloveniji sta dva kraja s tem imenom, in sicer v občinah Kranj ter Rače-Fram, so še dodali na statističnem uradu.
Praznovanje svetovnega dne sladoleda sicer izhaja iz ZDA, kjer so v kongresu leta 1984 razglasili julij tistega leta za nacionalni mesec sladoleda, 15. julij pa za nacionalni dan sladoleda. Čeprav je resolucija omenjala le mesec in dan specifičnega leta, se je praznovanje obdržalo vse do danes. V svetu se ta dan vsako leto obeležuje tretjo nedeljo v juliju.