Proč od Višegrada

V novi vladi, ki jo bo sestavil vodja stranke Gibanje Svoboda Robert Golob, bo zunanja ministrica dosedanja evropska poslanka in vodja Socialnih demokratov (SD) Tanja Fajon. Verjetno lahko z novo vlado pričakujemo tudi večje spremembe v slovenski zunanji politiki. Čeprav še ni znano, kakšno politiko bo v diplomaciji zagovarjal novi premier, ki o tem doslej veliko ni govoril, pa je jasno, da se bo Slovenija gotovo odvrnila od Višegrajske skupine oziroma predvsem Madžarske, kamor je državo usmerjala vlada Janeza Janše.

Ob tem je sicer treba pripomniti, da je bila politika madžarskega premiera Viktorja Orbana Janši bolj navdih pri posnemanju oblastnih vzorcev navznoter, to je pri podrejanju vseh državnih podsistemov, od policije do sodstva, obvladovanju medijev, pritiskih na civilnodružbeno sfero, kakor pa pri zunanji politiki. Recimo, glede vojne ruskega predsednika Vladimirja Putina v Ukrajini imata Slovenija pod Janšo in Madžarska pod Orbanom diametralno nasprotni stališči.

Doslej je sicer veljalo, da je Slovenija pod zunanjim ministrom Anžetom Logarjem zelo dobro opravila polletno predsedovanje EU. Zavzela se je za nadaljnjo širitev EU na Zahodni Balkan, na katerem pa je Fajonova precej znana. Toda če je zavoljo svojega angažmaja, recimo, za brezvizumski režim za Kosovce in Albance med njimi priljubljena, pa je zato Srbi ne marajo. Bo to zanjo lahko ovira?

Medtem so nekateri na Hrvaškem že zagnali vik in krik, češ, da se bodo odnosi med državama poslabšali. Te dni je urednik Večernjega lista Denis Romac objavil precej kritičen komentar o Tanji Fajon kot novi vodji slovenske diplomacije: "Zdi se, da nič ne simbolizira pričakovane spremembe slovenske zunanje politike tako dobro kot prihod Tanje Fajon na čelo slovenske diplomacije, ne samo, ko gre za zavračanje višegrajske avanture Janeza Janše in projekta uvajanja iliberalnega modela oblasti v Sloveniji, ampak tudi v pogledu politike Ljubljane do Zagreba. Tanja Fajon je ves čas vztrajala pri implementaciji arbitražne razsodbe, prepričana pa je tudi, da Hrvaška ne izpolnjuje kriterijev za vstop v schengen." Romac napoveduje vnovično pogojevanje slovenskih odnosov z arbitražo in zato že sluti zaostritev med Ljubljano in Zagrebom.

Neimenovani vir s slovenskega zunanjega ministrstva sicer meni drugače. Oviranje Hrvaške na poti v schengenski mejni režim bi bil pljunek v lastno skledo. Sloveniji bi veliko bolj ustrezalo, če bi schengenski režim s svoje meje lahko prestavila. Janša med uradnimi srečanji s hrvaško stranjo v resnici ni poudarjal oziroma niti omenjal arbitraže. Jo je pa zunanji minister Logar vendarle.

Česa se torej bojijo v Zagrebu? Verjetno se še spomnijo, da je tedanji premier Borut Pahor zavoljo spora o meji leta 2009 za več mesecev blokiral Hrvaško na poti v Evropsko unijo. Pahor je tedaj seveda bil predsednik SD.

Ministrstvo Tanje Fajon pa ne bo zgolj za zunanje zadeve, pač pa tudi za evropske. Prav te dni so v Strasbourgu evropskim institucijam predstavili predloge državljanov, ki jih je iznedrila enoletna Konferenca o prihodnosti Evrope. Toda Slovenija se je pridružila 13 državam, ki v tako imenovanem non-paperju zavračajo spremembe pogodb EU, kot predlagata predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in francoski predsednik Emmanuel Macron. Zakaj Sloveniji ne bi ustrezalo, denimo, glasovanje s kvalificirano večino ali pa transnacionalne volilne liste s špicenkandidati, zakonodajne pobude Evropskega parlamenta?

Čeprav bi bilo sprejemanje odločitev s kvalificirano večino v EU za povezavo bolj učinkovito in koristno, to vzbuja precej nezaupanja. Prav zdaj recimo Madžarska s svojim glasom proti onemogoča bojkot ruskih energentov. Toda slovenska zadržanost verjetno korenini drugje, namreč v dejstvu, da je Slovenija že bila nekoč del neke federacije in preglasovanju ni naklonjena.

O tem, kako se bo treba nositi s prihodnostjo Evrope, bomo zato tudi v Sloveniji še potrebovali strokovno in izčrpno debato.