Brez skrbi, s Sladkolesa ne morete pasti. Z njim se boste zgolj zapeljali v telo človeka s sladkorno boleznijo tipa 1 in opazovali njegovo presnovo med gibanjem in hranjenjem.
Ste kdaj brzeli skozi mesto ali prek polja na kolesu in se počutili, kot da letite? Zamislite si, da tega ne počnete zgolj zato, da bi se premaknili od točke A do točke B, ampak ker je tako lepo in ker lahko kaj zanimivega vidite! Bi bilo lahko kolesarjenje naslednji odločni korak v upravljanju vaše sladkorne bolezni? Če niste prepričani, sedite najprej na Sladkolo.
|
Naj vam predstavim ta čudežni izum Karin, Mihe in njegovega tima iz Hiše eksperimentov. Karin in Miha sta zdravnica in fizik. Karin je specializirana za zdravljenje ljudi, ki imajo sladkorno bolezen, Miha pa zna veliko različnih pojavov spremeniti v eksperimente. Karin in tim iz Hiše eksperimentov sta razvila Sladkolo za vse ljudi, tiste, ki imajo sladkorno bolezen, in tiste, ki je nimajo. Sladkolo obojim prikaže, kako deluje človeško telo, ki sladkor spreminja v gorivo za celice. Ko se usedete na Sladkolo, virtualno zbolite za sladkorno boleznijo tipa 1. Vaša trebušna slinavka neha proizvajati inzulin, snov, ki skrbi, da energija v obliki sladkorja iz krvi v žilah pride v celico. Celica potrebuje energijo za življenje in delovanje, sladkor potrebujemo v možganskih celicah, da lahko mislimo, v mišicah, da se lahko premikamo, potrebujemo ga v očeh, ušesih, jeziku … |
Sladkor je gorivo, ki ga je treba porabiti
Razgradnja ogljikovih hidratov delno poteka že v ustih in ti se pretvorijo v sladkor. Ko sladkor pride v kri, trebušna slinavka sproži proizvodnjo hormona inzulina, ki je namenjen temu, da sladkor v krvi spremeni v gorivo za celice. Če pojemo preveč sladkorja, se ta nalaga v celice, mi pa postajamo vse bolj debeli.
Zato je treba kolo poganjati!
Sladkolo je torej treba pognati. Pa pojdimo. Peljem se po cesti in nasproti prihaja različna hrana z različno količino ogljikovih hidratov. Odločim se, kaj bom pojedla in česa ne bom. To storim z levo zavoro. Cesta, po kateri se peljem, predstavlja količino glukoze v krvi. Na levi bankini je nizek sladkor in na desni visok. Na tem kolesu ne morem obračati krmila, ko pa nekaj pojem, kolo kar samo začne zavijati na desno. Pri palačinkah zavije precej hitro, medtem ko pri ribi, ki ima čisto malo ogljikovih hidratov, komaj zaznavno zavijem.
Na Sladkolesu in pri sladkorni bolezni je najbolj pomembno, da vozimo po sredini ceste (Karin in Miha sta poskrbela, da noben avto ne pride nasproti!). To dosežemo tako, da si vbrizgamo inzulin. No, ne zares, ampak z desno zavoro. Stiskamo jo tako dolgo, da ne dosežemo pravega odmerka inzulina glede na hrano, ki jo bomo ali smo jo zaužili. Ko nehamo zavirati, inzulin pomaga sladkorju do celic, in že zavijamo proti sredini.
Sladkolo lahko poganjate v Hiši eksperimentov, kjer se bohoti lep original. Ker pa je njegov namen, da ga poganja čim več ljudi, predvsem mladih, so v Hiši eksperimentov izdelali tudi več kot 30 prenosnih Sladkoles, ki jih pripeljejo na šole in druge organizacije, kjerkoli si jih ljudje želijo poganjati. Podjetji Roche in Novo Nordisk sta v projektu videli možnost za ozaveščanje o zdravem prehranjevanju in sladkorni bolezni in ga tudi finančno podprli. Sladkolesa so priklopljena na prenosni računalnik in na koncu vožnje vam prikažejo vse pomembne podatke, predvsem pa, koliko časa ste glede na zaužito hrano in porabljene enote inzulina preživeli v »zelo dobrem« času v območju med 4,0 in 8,0 milimola na liter in koliko v času, ko je bil sladkor previsok ali prenizek.
»Edina razlika med človekom s sladkorno boleznijo in tistim brez nje je ta, da morajo pri prvem možgani prevzeti funkcijo, ki jo pri drugem opravlja trebušna slinavka. Človek s sladkorno boleznijo lahko poje isto hrano kot tisti brez nje. Seveda pa mora pri tem dobro računati, koliko ogljikovih hidratov je zaužil, in si pravočasno vbrizgati pravo količino inzulina. In seveda se mora, tako kot človek z zdravo trebušno slinavko, dovolj gibati, da sladkor v celicah tudi porabi,« pravi Karin, ki je specialistka diabetologinja.
Občutek letenja je čudovit in najbližje smo mu prav pri poganjanju navadnega kolesa. Poganjajte ga, kolikor ga lahko in čim več. Če pa si želite preizkusiti Sladkolo in spoznati, kako je živeti s sladkorno boleznijo, vas čaka v Hiši eksperimentov na Trubarjevi ulici v Ljubljani. Lahko pa pride tudi k vam, samo v Hišo eksperimentov morate poklicati.
