Dvoboj uvodnega dela skupine A hokejskega svetovnega prvenstva 2017 v Kölnu med Slovaško in Italijo. 3:2 za Slovake, zmaga je mukoma prigarana, igra ni bila bog ve kaj, so ugotavljali športni novinarji. A zmagovalcu pritiče himna, nekajtisočglavo slovaško navijaško občinstvo v dvorani je že vstalo. In - oho! - kaj je to? Pa ne že spet! Slovenska Zdravljica namesto slovaške Nad Tatrami se bliska. Ni se dalo spregledati, da so bili hokejisti na ledu hecno zbegani, navijači pa so v nekaj sekundah odigrali celo lestvico svojih občutkov: od nejevernosti, nejevoljnega presenečenja, osuplega ogorčenja do hude in glasne razjarjenosti, ki je organizatorja prisilila, da je posnetek himne prekinil še pred predpisanimi 60 sekundami. Če bi se zgodilo v Papuanski Novi Gvineji, bi razumeli, ampak da spodrsne pregovorno skrbnim in pikolovsko natančnim Nemcem ... Organizator se je seveda opravičil. Z dodatkom, da je šlo za že klasično zamenjavo Slovaške in Slovenije, ki se nenehno dogaja.
Nad Tatrami se bliska za Kučana
Drži, samo ena v nizu polomij, ki spremljajo dvojec Slovenija-Slovaška na športnih, kulturnih, celo političnih srečanjih. Z razliko, da Slovenci nismo nikoli pokazali rogov, kot so jih Slovaki v Kölnu, če že, pa so bili bolj polžji. Nanizajmo nekaj najbolj znanih in razvpitih. Silvio Berlusconi, takrat predsedujoči EU in italijanski premier, je leta 2003 na konferenci v Rimu slovenskega premiera Antona Ropa razglasil za slovaškega ministra. Rop je med drugim Berlusconiju predstavil slovenski pogled o nesprejemljivosti nadvlade velikih nad malimi v EU, ampak "striček Silvio" je bil očitno v mislih že pri svojih bungabunga mladoletnicah. Tudi George Bush ml., takrat še ne predsednik, ampak teksaški guverner, je v okviru predsedniške kampanje na televiziji povedal, da je imel sijajno srečanje s slovaškim ministrom in izrekel je nekaj enako sijajnih komplimentov Slovaški. No, srečal se je z Janezom Drnovškom, takratnim slovenskim premierom. Milan Kučan, prvi slovenski predsednik na prvem uradnem obisku pri kolegu Ionu Iliescu v Romuniji: v znamenje prijateljskih odnosov sta si podelila najvišji državni odlikovanji, zlati častni znak svobode za Iliesca in romunsko zvezdo z zlato ogrlico za Kučana. Zadonela je himna Nad Tatrami se bliska ...
Leta 2013 je Neweurope, časopis, ki piše o evropski politiki in EU, zapisal v naslovu, da je predsednik Evropske komisije Manuel Barroso pozdravil imenovanje Alenke Bratušek za novo slovaško premierko. Po nekaj urah in številnih komentarjih, ki so se usuli pod zapis, so naslov članka spremenili.
Mlada Kalanova je pokazala roge
Ampak tile politični spodrsljaji so po številu bogato nadgrajeni s klasičnimi zamenjavami državnih simbolov na športnih tekmovanjih, kjer se ob naših športnikih pogosto izrisuje slovaška zastava in velikokrat zaigra slovaška himna. Plavalki Alenki Kejžar so za tretje mesto na evropskem prvenstvu v Berlinu na slavnostni razglasitvi najboljših organizatorji izobesili slovaško zastavo. "Na zmagovalnem odru mi je šlo na jok od sreče, še bolj pa ob pogledu na slovaško zastavo, ki so jo izobesili zame. Ne, ta medalja mi ni najbolj pri srcu," je povedala za Večer. A to ni bila edina malomarnost prvenstva; slovaško zvezdnico Martino Moravcovo so razglasili za Slovenko.
Da ne naštevamo: skorajda ni športa, pri katerem organizatorju ali športnim novinarjem ni kdaj spodrsnilo zaradi zamenjave slovenskih in slovaških državnih simbolov, temu se niso izognili niti tako prepoznavni športni asi, kot so Tina Maze, Ilka Štuhec, Mitja Valjavec ... Dvojno bratsko zmago Petra in Domna Prevca na tekmi svetovnega pokala v Engelbergu je Eurosport pospremil z zapisom, da sta to slovaška smučarska skakalca.
A v spominu ostaja tudi naša mlada jahalka Polona Kalan. Ko so jo pred leti na evropskem prvenstvu za mladince v dresurnem jahanju na Danskem napovedali z napačno državo, seveda Slovaško, ob njenem imenu in z napačno zastavo, ni hotela vstopiti v tekmovalni prostor, dokler se ni organizator uradno opravičil zaradi napake. Dobila je gromek aplavz publike za pogumno potezo. O tem govorim, ko govorim o kazanju rogov ali polžjih rožičkov.
Zastavi sta si enaki, celo grba sta si podobna, podobni sta si imeni držav Slovenska Republika - Republika Slovenija, kot nacionalni simbol nas druži lipa, prav tako jezika. Slovakinja je v slovaškem jeziku Slovenka, slovaščina slovenčina, slovaški pa slovenski ... Zdaj pa se znajdi.
No, da bi bilo zmešnjave manj, sta veleposlaništvi Slovenije in Slovaške sredi maja v Londonu organizirali srečanje, na katerem sta povabljenim politikom, poslovnežem, diplomatom in novinarjem predstavili razlike med tema državama. Slovenija je med drugim predstavila promocijski turistični film z gradovi, gorami, mestnimi trgi, tlakovanimi ulicami ... Slovaška je zavrtela film z gradovi, gorami, mestnimi trgi, tlakovanimi ulicami ... "Ne, tudi po tej predstavitvi ne bo lahko," so ugotavljali pri ameriški reviji New Yorker. Res, da je Trumpova soproga iz Slovenije, ampak njegova bivša je iz nekdanje Češkoslovaške, in smo spet na spolzkem terenu.
Katere Slovenske železnice
Bernarda Gradišnik je veleposlanica RS v Bratislavi, pred leti je bila veleposlanica v Lizboni. Pravi: "Na Slovaškem vsi poznajo Slovenijo. Drugače je bilo na Portugalskem, ko so Slovenijo zamenjevali še z Estonijo. V portugalščini se vse tri države namreč začnejo s črko e. Eslovénia, Eslováquia, Estónia. Estonska kolegica mi najprej ni verjela, potem pa me je lepega dne zgrožena poklicala, češ da so jim poslali nekaj namenjenega nam.
Tudi kakšna pošta, namenjena Slovaški, pride na naslov našega veleposlaništva. Kdajpakdaj nas pokličejo in želijo izvedeti, kako je s pridobivanjem slovaškega vizuma. Ampak to se dogaja redko. Večkrat se zgodi, da tuji uradi, zlasti držav EU, ob zamenjavi dokumentov te pošljejo slovaškim organom, oni jih potem pošljejo nam, da jih posredujemo na pravi naslov - v Slovenijo.
Slovaško ime za Slovenijo je Slovinsko. Slovaška je po slovaško Slovensko. Med državama je seveda veliko podobnosti, pa tudi razlik. Veleposlaništvo v Bratislavi je lani - skupaj s Slovaškim narodnim muzejem, Univerzo Komenskega in slovaškim ministrstvom za kulturo - pripravilo veliko razstavo SLOV-SLOV dimenzija, ki govori prav o tem, o razlikah in podobnostih med državama. Šele ko državi predstavimo skupaj, tujec uvidi, da sta to pravzaprav dve državi. Del razstave je bil tudi na prireditvi v Londonu, razstava pa je bila tudi že v Sloveniji. Seveda pa jo želimo predstaviti tudi drugje, povsod tam, kjer nas zamenjujejo."
Avstrijski kolega ji je po ogledu predstave dejal, da bi jo bilo dobro prenesti tudi na Dunaj. Kajti Avstrijci so nemalokrat zmedeni, ko na vlaku vidijo napis Slovenske železnice. Slovenske? Slovaške?
"Za jezika pravijo, da sta si zunaj slovanskih jezikovnih skupin med slovanskimi jeziki najbolj podobna. In res sta si podobna. Tako je tudi v Bratislavi Slovenská filharmoni(j)a, imajo Slovenské železnice. Lahko pa se zgodi tudi, da si prepričan, kako si stavek v celoti razumel, potem pa naknadno ugotoviš, da ga nisi. Še slabše: razumel si ga povsem narobe. Obstaja namreč več kot tisoč homonimov, besed, ki so enake - s tem, da Slovaki vse naglašujejo na prvem zlogu -, njihov pomen pa je popolnoma drugačen. Zgražajo se denimo nad slovenskim napisom 'otrok v avtu' ali pa 'otroci na cesti'. V slovaščini otrok namreč pomeni suženj. Lahko si predstavljate njihovo zmedo ob tuhtanju, ali je Slovenija fevdalna država."
In ja, tudi Slovakom nič kaj ni všeč stalno zamenjevanje Slovaške s Slovenijo, meni naša veleposlanica. "V pogovorih se to sicer ne izpostavlja, a na slovaških spletnih forumih - v primerjavi s slovenskimi - je situacija podobna."
Kaj pa belo-modro-zelena
Vrč je razbit, bomo tarnali, ali kaj nam je storiti? Predlogov, da bi morali zamenjati slovensko zastavo, je bilo že veliko. Ko je Skupščina Republike Slovenije 25. junija 1991 v naglici izglasovala predlog nove zastave, je ustavna podskupina za določitev simbolov predlagala, da bi bilo treba ob sprejemanju opredeliti njeno začasnost, a je brez nadaljnje strokovne obravnave zastava obveljala kot stalna. Državna zastava je belo-modro-rdeča slovenska narodna zastava z grbom Slovenije v levem gornjem delu zastave.
Aleksander Hribovšek, predstavnik Slovenije na svetovnih zastavoslovnih kongresih Mednarodne federacije zastavoslovnih združenj, član društva Heraldica Slovenica in avtor portala www.grboslovje.si, pravi, da mora zastava kazati jasnost, markantnost in unikatnost. "To je osnovni pogoj, in če ni zagotovljen, imamo otroški peskovnik. Velik del prepoznavnosti države temelji na izbranih državnih simbolih. Če so neprepoznavni, preprosto ne opravljajo svoje funkcije, in če ti na sto metrov ne moreš ločiti, ali gre za slovaško ali slovensko zastavo, simbol ne deluje. Ampak je treba reči, da so Slovaki napravili večjo napako, saj so svojo zastavo sprejeli za nami in bi se torej lahko izognili podobnosti."
Hribovšek predlaga zamenjavo zastave prav zato, da se ne bi več dogajala zmeda med državama, ki imata podobno tudi ime. "Za to sta potrebni politična in medijska volja in bi se hitro rešilo," pravi. Res se nacionalne zastave ne menjujejo po potrebi kot prti na mizi, ampak v svetu spremembe nacionalnih simbolov niso nekaj nenavadnega in izjemno redkega. Kar nekaj Slovencev na spletnih forumih koketira z zeleno, ki bi nadomestila rdečo v naši zastavi. "Od zgoraj navzdol belo-modro-zelena, to bi šlo," pravi Hribovšek. "Nikakor pa ne zeleno-belo-modra, takšno ima že Sierra Leone." Ja, s to državo se ne bi želeli primerjati, čeprav smo v prvem samostojnem navdušenju izbrali kratico SL za mednarodno avtomobilsko oznako, potem pa se je pokazalo, da je že registrirana za Sierro Leone, in smo pristali pri SLO, ker je S že tudi bil švedski. Je pa naša stroka zedinjena, razlaga Aleksander Hribovšek, da na slovenski zastavi nimamo grba, ampak emblem, kajti samo emblemi se ne podrejajo zakonitostim heraldične teorije in so lahko podrejeni trenutnim oblikovalskim smernicam. Imajo tudi Slovaki v zastavi emblem? "Ne, gre za čisti grb in pravilno heraldično uporabo."
Moč simbolnih podob
Ali delamo iz muhe slona? Janez Rakušček, izvršni kreativni direktor pri agenciji Luna TBWA, pravi: "Identiteta in razlikovalnost - če govorimo s stališča blagovnih znamk - sta bistveni za uspeh. In ko smo v situaciji, da nas zamenjujejo z drugo državo, in to traja že 25 let, je to izjemno slabo. Zamenjava nacionalnih simbolov je radikalna rešitev, seveda, ampak se spominjam, da je bil že v osemdesetih letih v Studiu Marketing narejen kompleten projekt celostne identitete države Slovenije, ki je bil zelo radikalen, a po mojem mnenju tudi zelo dobro zastavljen. Seveda se je oddaljil od vseh zgodovinskih atributov, ki opredeljujejo Slovenijo, proč od slovanske belo-modro-rdeče. Slovenska zastava je bila zamišljena kot modra zastava z velikim zelenim lipovim listom na sredini. Poglejmo si zastave, ki so zelo prepoznavne v svetu in dejansko izražajo identiteto države: izjemno lepa je japonska zastava - belo polje z rdečim soncem, pa kanadska z javorjevim listom, švicarska s križem ... Projekt je bil izjemno pogumen in bi presekal s preteklostjo, kar sploh ne bi bilo slabo. Bil je izrazito usmerjen v prihodnost in je gradil na pozitivnih temeljih, na pozitivnem naboju in čustvih, ki jih je takrat Slovenija simbolizirala z lipovim listom."
Začelo se je z znamenito akcijo Slovenija, moja dežela, ki je močno vplivala na slovensko nacionalno zavest. "Povedala nam je, da smo skupnost, da smo povezani, da lahko skupaj naredimo nekaj, kar bo boljše od tega, kar smo imeli. Takrat bi lahko identiteto države spremenili v nekaj izrazito sodobnega, usmerjenega v prihodnost ... Žal zamujena priložnost. Pa ne govorim o tem, da bi bila to idealna rešitev, ampak bila je rešitev, ki je ponujala bistveno več, kot imamo zdaj."
Tudi kasneje so bili razpisani natečaji za nove slovenske nacionalne simbole. Leta 2003 je državni zbor na javnem natečaju izbral predlog nove slovenske zastave po zamisli Dušana Jovanoviča, svetovno priznanega oblikovalca, ki se je po študiju v Benetkah uveljavil na Finskem. A tudi ta zmagovalni predlog je ostal v predalu. "Jovanovičeva rešitev se mi je zdela oblikovno izvrstna, popolnoma drugačna od vseh ostalih. Obdržal je tradicionalne slovanske barve, vendar jih je oblikoval v moderno celoto. Potem pa je Jelinčič rekel, da nova zastava zgleda kot ovitek za čokolado. Čisto vsaka oblikovalska rešitev se da uničiti z eno samo pripombo in to je zelo tipična slovenska lastnost: Dajmo iskati slabosti, ne prednosti! Moderna izvedba nacionalnega simbola bi spet lahko bila motiv, da se celotna družba premakne naprej. Mi pa kakor da hočemo tudi z državnimi simboli povedati, da bi pravzaprav radi ostali v preteklosti. Imamo podjetja, ki so v svetovnem vrhu, kup inovativnih posameznikov pa marsikakšno industrijo, ki je konkurenčna na svetovnem trgu, ampak sem prepričan, da bi se dalo storiti še bistveno več. Simboli so izjemno pomembni, imajo sposobnost združevanja in motivacije širokih populacij. Ampak se zdi, kot da naši politiki ne razumejo velike moči, ki jo imajo simbolne podobe."
SLOVEnija in SlovaKIA
Kaj nas še druži s Slovaško? Obe sta bili na meji turških pohodov v 15. in 16. stoletju, zato imata veliko gradov in utrdb. Genetske študije kažejo, da imamo s Slovaki več skupnega kot s komerkoli v Evropi. Obe državi imata madžarsko manjšino z madžarščino kot uradnim jezikom, in Panonsko nižino, obe mejita na Avstrijo in Madžarsko. Leta 2004 sta bili obe državi sprejeti v EU. Pred osamosvojitvijo sta bili tako Slovenija kot Slovaška del večjih držav, danes je Slovenija edina država z območja nekdanje Jugoslavije, ki ima evro, prav tako ga ima Slovaška; Češka je obdržala krono. In še nekaj zveni znano: slovaški inštitut za raziskave socialno-ekonomskih tveganj opozarja, da polovici Slovakov grozi, da bodo po upokojitvi živeli v revščini. Glavni razlog: nizki osebni dohodki, ki pogojujejo višino prihodnjih pokojnin. Obe vladi si v program zapisujeta zmanjšanje korupcije.
V imenu sLOVEnske države imamo ljubezen. "Ljubezen je zelo širok pojem," pravi Janez Rakušček. "Edina ugotovitev, do katere smo prišli, je ta, da smo edina država, ki ima ljubezen v svojem imenu, dlje od tod pa še nismo. Kaj naj to pomeni v praksi? Da boš prišel kot turist v Slovenijo in se boš počutil ljubljenega?
V imenu slovaške države je avtomobilska industrija - SlovaKIA.
"Slovaška zelo podpira tuje investicije, tudi z relativno visokimi državnimi olajšavami," razloži veleposlanica Bernarda Gradišnik. "Kar zadeva avtomobilsko industrijo, je na prednostnem seznamu in imajo zanjo zelo dodelano zakonodajo, ki omogoča hitrejšo odzivnost države in večja pooblastila, s katerimi na primer država lažje prihaja do zemljišč. Tovarna v Nitri bo postavljena na prvovrstnih kmetijskih zemljiščih v bližini avtoceste. Dodatno spodbudo lokalnim oblastem pomenijo izboljšanje prometne infrastrukture in delovna mesta."
Po azijskem zgledu Slovaško imenujejo tudi "tiger iz Tater". Država se je odločila, da bo središče avtomobilske industrije, in od leta 2007 je največji svetovni proizvajalec avtomobilov na prebivalca. S proizvodnjo več kot milijon avtomobilov v letu 2016 je bila dvajseta na seznamu svetovne proizvodnje avtomobilov. Avtomobilska industrija zaposluje okoli 80.000 ljudi, še več jih bo čez leto, ko bo začela delovati nova tovarna Jaguar Land Rover v Nitri. V Bratislavi je nemški Volkswagen, v Trnavi francoski Peugeot Citroen. V Žilini, ki je s 85.000 prebivalci četrto največje slovaško mesto, na 166 hektarjih domuje korejska KIA Motors in zaposluje 3800 ljudi. Delavec za tekočim trakom skupaj z dodatki in regresom zasluži okrog 1350 evro bruto, povprečna bruto plača v industriji znaša na Slovaškem okoli 900 evrov bruto. Državna finančna pomoč Slovaške Korejcem je leta 2004 znašala približno 180 milijonov evrov, država je navrgla še cenejšo elektriko in nekaj drugih ugodnosti, kot je denimo prilagoditev šolskega sistema za pridobitev kvalificirane delovne sile. Doslej, pravijo, je Kia v državno blagajno vrnila že 300 milijonov v obliki davkov. Zato SlovaKIA.
Ekoteroristov pa ni
Ja, pa medvede si tudi delimo, jih nenehno preštevamo in se kregamo, ali jih je preveč ali premalo. Vsaka od teh držav ima tudi serijskega morilca. Metod Trobec je zadavil in sežgal v krušni peči najmanj pet žensk, v zaporih je nepretrgoma preživel 27 let, kar je rekord po dolžini prestajanja kazni zapora v Sloveniji. Leta 2006 se je v celici obesil. Tudi Jozef Slovak je umoril najmanj pet žensk in ujeli so ga leto pred Trobcem, le da v nasprotju z našim serijskim morilcem še zmeraj čemi v ječi in bo tam ostal do smrti.
Še en fenomen nam je skupen in zadeva ljubezen do gora. Slovaki enako kot Slovenci zelo radi hodijo v gore, oboji pa tam redno srečujemo Čehe. Čehe v sandalih namreč. In oboji imamo radi naravo; le da je na Slovaškem ne branijo "ekoteroristi" in "močvirniki", kot bi rekel minister Počivalšek. Odpora okoljevarstvenikov praktično ni, denar šteje več.
Podobnosti nas združujejo, razlike bogatijo. •