Športa ne damo

Kljub 200.000 letom razvoja človeštva pa dileme, kaj je naposled odločilo, ni: denar. Pred zimsko športno sezono ne vemo, kaj nas čaka. A tekmovalo se bo. Preveč milijonov je vpetih. Športni sceni kruha, ljudem iger. Kombinacija vedno vžge, politični "zicer". Ni države, ki na svoj šport ni konsenzualno ponosna. Neštete strani ukrepov in pravil ter tako imenovani izolacijski mehurčki pa so se doslej tudi izkazali kot uspešen recept.

Morda pa bo vrnitev smuči na televizijske zaslone simboličen korak nazaj v realnost. V turobnem času leta, ko ljudje izgubljajo službe ali pa s temi zaključujejo v popolni temi, na obiske ali izlete pa ob koncih tedna tako ne smejo, bodo morda prevci in faki dobrodošla popestritev dni. Kar bo za nas zabaven resničnostni šov, bo za te športnike psihološko-socialni eksperiment. Do meja svojih telesnih zmogljivosti natrenirani novodobni junaki, ki eden proti drugemu tekmujejo za višja mesta, denar in preživetje oziroma boljše življenje, se bodo v prostovoljnem zaporu tekmovalnih mehurčkov prisiljeni družiti le med seboj, pa še to čim manj, skupaj potovati, se izogibati ljudem zunaj ožjega kroga, tudi domačim. In vsakih par dni jih bo črvičilo v želodcu, ko bodo pričakovali izvide testiranj, ki lahko v sekundi uničijo ves trud, vso sezono.

Četudi vitalni in odporni, športniki niso imuni ne na vplive okolja ne na virus. Asimptomatski, s priponko črnih račkov, nenamerno poskrbijo za odpovedi tekem, samoizolacije ekip, prestavitev tekmovanj, finančne izgube … Športni klubi se zato vedno manj navdušujejo nad pošiljanjem igralcev v reprezentance, beri: v nevarnost, po novem pa celo reprezentanti pod vprašaj postavljajo smiselnost velikih tekmovanj, trenutno SP-ja v rokometu.

Vsaka vojna, tudi proti virusom, s seboj prinese tudi vojne dobičkarje. Regularnost tekmovanj z zdesetkanimi moštvi postaja vprašljiva, notranje informacije o manjkajočih so (tudi za športnike) zlati vir zaslužka na stavnicah, premišljeno načrtovane prestavitve tekem lahko določenim ekipam prinesejo nerealno prednost, v košarki smo videli že tudi retrogradno spreminjanje pravil.

Ja, šport je postal bistveno drugačen. Gotovo ne boljši ali bolj pravičen. Ampak - saj svet tako ali tako ni pravičen. Se pa vrti naprej. In šov se mora nadaljevati. Morda zato, ker si to lahko privošči. Ali morda zato, ker si le to lahko privošči.