Suša hudo klesti pridelek

Suša je na številnih kmetijskih površinah v Pomurju že naredila toliko škode, da na nekaterih poljih precejšnjemu delu pridelka ni več pomoči. Za to leto ni značilno samo pomanjkanje padavin, ampak tudi nadpovprečno visoke temperature.
Velike težave imajo živinorejci. Zaradi pomanjkanja vlage se je prvi odkos trave zamaknil za dobra dva tedna, pridelek travinja pa je bil za polovico manjši.

Ogrožena krma, fižol odpisan, koruza in buče prizadete

Zvonko in Gašper Horvat, ki imata v prosti reji na pašnikih v Dobrovniku govejo čredo rdečega angusa, pravita, da je letos po njunih izkušnjah ekstremno sušno leto. V prejšnjih sušnih letih v zadnjih dveh desetletjih se jim ni zgodilo, da bi primanjkovalo paše. Letos so zaradi zaščite travne ruše in pomanjkanja paše začeli že pred več kot dvema tednoma krmiti živali s senom. Letošnji odkos trave za seno je za polovico manjši. Otave bo za dobro tretjino, manjkal jim bo najmanj en odkos. Konec julija je bil že čas za tretji odkos, pa še drugega niso dobro začeli. Horvatova povesta, da je prosta reja nekoliko specifična in izpostavljena nekaterim tveganjem, zato imajo vedno zalogo suhe krme za vsaj eno leto. Sredi julija so to zalogo načeli, težava pa bo, če bo tudi jesen suha in se bo ponovila zimsko-spomladanska suša.
Aleš Maroša, poljedelec iz Melincev, opaža posledice suše na njivah koruze. Fižol, ki ga ima zasajenega kar nekaj, lahko popolnoma odpiše. Buče so imele dovolj vlage za vznik in razrast zelene mase, med cvetenjem pa je že začelo primanjkovati vlage in julijski toplotni udari bodo verjetno povsem oklestili pridelek, meni Maroša. Buče so v juliju več kot dva tedna "spale". Tako pravijo pojavu povešenih listov na bučah ob veliki vročini starejši ljudje. Maroša je pri tem opozoril, da letos niso več prizadete le kulture na peščenih in plitvih tleh, posledice so vidne že na njivah v obmurskem pasu zaradi nizke gladine Mure in s tem posledično nizkih zalednih vod. Ob letošnji kombinaciji vremenskih razmer z visokimi dnevnimi temperaturami, ki ustavijo vegetacijo, stalnimi vetrovi in nizko podtalnico ter nizko gladino potokov posledic ni mogoče omiliti niti z namakanjem.

Kje Arso meri padavine?

Številni kmetje v Pomurju se spopadajo s hudo sušo, uradne evidence pa o njej molčijo. Zakaj? Uradno sta bila zaradi pomanjkanja padavin prizadeta večji del Dolenjske in Kras, Pomurja pa ni bilo v javnih evidencah Agencije RS za okolje (Arso) med območji, prizadetimi zaradi suše.
Najbolj je bil izpostavljen skrajni jugovzhodni del države. Razloga sta bila že tretji val vročine v letošnjem vegetacijskem obdobju in slaba bera padavin. Na najbolj ogroženih območjih je v vegetacijskem obdobju padlo le za okrog 40 odstotkov dolgoletnega povprečja padavin. Zelo suho je bilo tudi na jugozahodu države. V severovzhodni Sloveniji in Podravju pa so lokalne padavine nekajkrat popravile namočenost površinskega sloja tal, vendar so pogosto naredile še več težav z neurji in točo. Velik del domače kmetijske stroke je prepričan, da je v Pomurju na tradicionalno najbolj izpostavljenih sušnih območjih, od Tišine, Rakičana, dela Beltincev, celotnih Odrancev do Turnišča, padlo še manj kot 40 odstotkov dolgoletnega povprečja padavin, saj je treba upoštevati tudi zimsko-spomladanski primanjkljaj.
Kot nam je povedal Franc Režonja, direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota, Arso pri svoji analizi nanj ne bi bil upošteval, da je bila večina padavin v zadnjem mesecu izrazito lokalne narave. Za Prekmurje je na splošno značilno, da padavinski val doseže širino največ enega kilometra. Drugi ključni element je, da padavinski valovi niso zajeli sušno najbolj izpostavljenih območij. Po njegovi oceni je tovrstno posploševanje podatkov posledica tega, da Arso nima enakomerno razporejenih mest za merjenje padavin, kot ima to za zračne temperature.

Problem s strniščnimi posevki

To pomeni, da škoda na spomladanskih posevkih kmetom ne bo priznana. Koruzo tako lahko marsikje odpišejo, tudi nedavne padavine njenega stanja niso izboljšale. V času tradicionalnih suš v drugi polovici julija in v avgustu v preteklosti je bilo koruzo mogoče uporabiti vsaj za silažo. Na koruzi in soji na težji prsti za zdaj ni videti posledic. Toda to je samo videz, saj vegetacija rastlin zaradi temperatur, ki presežejo 28 stopinj Celzija, stoji.
Zdaj po oceni Režonje ni več pod vprašajem samo koruza, ampak tudi drugi spomladanski posevki. Problem je tudi s strniščnimi posevki, ki so jih kmetje zasejali po žetvi. Zaradi pregretosti zemlje seme propada pred vznikom, če pa le vznikne, se kalčki posušijo. Zato bo večino strniščnih posevkov treba zasejati na novo. Režonja opozori na še eno pomanjkljivost pri Arsovih poročilih. Ob "posploševanju" podatkov o padavinah so povsem zanemarjeni vetrovni dnevi. Za Pomurje je značilno izredno povečanje števila vetrovnih dni. Veter pospešuje izhlapevanje in v dnevu ali dveh povsem izsuši zemljo.

Pomanjkanje zalednih voda

Sušne razmere so opazne tudi v pretokih rek. Za Martjanski potok je že nekaj let značilna suha struga. Obdobja suhe struge so bila nekoč kratka, letos se je potok že dvakrat izsušil. Na splošno je gladina rek in podtalnih voda izredno nizka za ta letni čas. Tudi tok reke Mure je za ta letni čas podpovprečen, kar ni presenetljivo, saj se tudi avstrijska Štajerska v tem letu spopada s spomladansko in poletno sušo.
Za normalno zalitje travnikov bi bile potrebne velike količine vode, a teh v tem letnem času ni mogoče pričakovati. To je čas, ko se je v Prekmurju običajno začelo obdobje pomanjkanja padavin.