(TEST) Renault captur: Večina pohvali okolje, takoj ko sede vanj

Captur, tipičen mali športni terenec, je z drugo generacijo zrasel tudi v prenesenem pomenu: postal je za vsa čutila, predvsem za vid in otip, bolj kakovosten. Paket Initiale Paris postavlja letvico še više - z usnjem občutka nadpovprečne kakovosti, a tudi z opremo. Večina pohvali okolje, takoj ko sede vanj.

Začne se že prej - v hipu, ko želiš sesti vanj. Visok sedež, znatno višji kot v cliu (s katerim si deli platformo), je večini precej pogodu. In ker smo ravno pri merah: captur je dolžinsko skoraj na milimeter natanko med cliom in scénicom. Tistim scénicom, ki izgublja popularnost na račun popularnosti capturja in ki je od njega za le sedem centimetrov ožji. In ki je, vzdolžnemu pomiku zadnje klopi v capturju navkljub, krepko bolj prostorsko radodaren in prilagodljiv.

V primerjavi z nedavno preskušenim capturjem TCe 130 EDC (edition one) so glavne razlike v pogonu. Namesto 240 njutonmetrov jih je tu 270, namesto 96 kilovatov jih je tu 113, oboje pa pri nekoliko višjih vrtljajih. Motorju v praksi vsekakor ne manjka nič: s svojimi zmogljivostmi se zlahka kosa z maso vozila in bremeni, ki mu jih naložimo (potniki, prtljaga, vzponi), in bo zlahka zadovoljil tudi nadpovprečno zahtevnega. Navora je toliko, da se prednji kolesi pogosto, čim asfalt ni idealen, pri manjših hitrostih zavrtita v prazno.

Čeprav gre za turbo motor, ta navdušuje z elastičnostjo: izjemno uslužen je od 1000 do 5000 vrtljajev, do 6000 malo manj, naslednjih 500 do prekinjevalnika pa bolj pogojno, zato se kaže takšnih vrtljajev izogibati - zaradi porabe, trajnosti in dejstva, da ima navora pri nižjih vrtljajih zelo veliko.

Motorju bi v tej karoseriji brez zadržka lahko rekli, da je športen, žal pa to ne velja za celoten pogon. Dvosklopčni EDC ima sicer nekaj zelo dobrih lastnosti: samo pretikanje (v menjalniku) je navzdol skoraj hipno, navzgor malo manj, a še vedno dovolj hitro, v ročnem načinu pri pretikanju navzdol elektronika dodaja vmesni plin, z mesta ne vleče (premakne se šele, ko voznik doda plin) in ročnemu načinu služita prikladni zavolanski ročici. Tudi to, da je EDC naravnan na udobje v vožnji, ni slaba lastnost, a bi kupec pri teh kilovatih lahko pričakoval več športnosti. Ne glede na tovrstna pričakovanja voznika pa velja, da je EDC s svojo nadzorno elektroniko slabo odziven, ko se je treba vključiti v promet ali kje na hitro zaviti levo.

V primerjavi z nedavno preskušenim capturjem (TCe 130 EDC) edition one so glavne razlike v opremi. Doplačilna dvobarvnost karoserije (ja, dve črni barvi …, 700 evrov) in strešno okno (1200 evrov) nista nujna, ogrevana prednja šipa (150 evrov) je dobrodošla, drugo pride s paketom: nadgrajena pomoč pri parkiranju, samodejno parkiranje, tempomat, ki lepo vozi tudi v prometu zaustavi-spelji, napa usnje, 18-palčna platišča, gretje volanskega obroča, 9,3-palčni zaslon za infozabavni sistem … In pri vsem, znova, izstopa pametni ključ, ki je tako prikladno pameten, da utegne biti eden od pomembnih faktorjev za nakup. Konkurenca je tu daleč zadaj.