(TEST) Škoda kodiaq RS: Veliko denarja, še več avta

Na njegovem kontu je kopica ugodnih pridevnikov – zmogljiv, športen, udoben, prostoren, praktičen, družinski. Vsekakor tudi drag. Ima marsikaj, kar imajo premijski konkurenti. Z nekaj malega rezerve je mogoče reči, da dobiš veliko avtomobila za sorazmerno razumno ceno.

Najprej o tem. Testni avtomobil je z nekaj dodatne opreme preskočil visokih 50 tisoč evrov. Veliko. Toda primerjava s konkurenco, še posebno tisto, ki se ima za premijsko, dokazuje, da kodiaq RS ni v prednosti samo tedaj, ko gre za opremo in deloma tudi zmogljivosti. Vprašanje je le, ali to zadostuje za primerjavo s suvi, ki imajo na prednji maski (pokrovu motorja) trikrako zvezdo, belo-modri znak ali štiri med seboj povezane kroge – če ostanem zgolj pri nemški ponudbi. Drži, imidž Škode, škod in tudi kodiaqa RS (še) ni na tej ravni.

V rdečo barvo oblečeni kodiaq s črnimi kolesnimi obrobami, spojlerjem nad zadnjimi vrati in 20-palčnimi kolesnimi platišči kaže, da ne gre za "običajnega" športnega terenca, s katerim je češka tovarna začela orati ledino na tem delu avtomobilskega trga. Ker je serijsko opremljen s sistemom, ki skrbi za hipno prilagajanje podvozja oziroma blaženja vrsti cestne podlage – to je tudi pri veliko dražjih suvih pogosto na voljo za doplačilo –, je vožnja tudi po tej strani udobna, daleč od neugodne športnosti. Na seznamu doplačilne opreme je bila tudi vlečna kljuka, ki je sicer elegantno skrita (ko je ne potrebuješ), dokazuje pa, da je lahko RS tudi po tej strani plebejsko uporaben.

Najopaznejša in gotovo izjemno cenjena značilnost tega in vseh drugih kodiaqov – zato tudi več kot spodoben tržni uspeh v hudi konkurenci – pa je nedvomno velik in povečljiv prtljažnik brez nakladalnega roba, pa ne povsem ravna površina ob zloženi zadnji sedežni klopi (kar štejem kot manjši minus) in vrsta praktičnih dodatkov (simply clever), sicer značilnih za vse škode. To pomeni, da zmore biti tale kodiaq kljub oznaki RS uporaben in hvaležen družinski avtomobil. Ob tem ne moreš in ne smeš prezreti sedenja zadaj: obilo prostora za kolena in glave predvsem za dva, toda tudi tretji ni nekakšen deseti brat. To je kraljestvo prostora in prostornosti, morda podedovane od limuzinskega superba. Adut, ki ga kodiaq dobro unovčuje.

Oznaka RS dokazuje, da gre za zdaj najzmogljivejšega kodiaqa. Čeprav je po nomenklaturi športni terenec, je najbolj športen predvsem zaradi motorja in zmogljivosti oziroma voznih lastnosti. Ni sporno: RS je doma predvsem na gladkem, 4x4 zadostuje za kakšno manj zahtevno terensko preizkušnjo, vozniku je sicer na voljo nič manj kot šest voznih programov. Končna hitrost je za športnega terenca spoštljivo visoka, pospešek do magičnih 100 km/h prav tako, poraba ob zmerni vožnji nekako med osmimi in devetimi litri, zlahka pa preseže tudi deset litrov in se zmore spustiti tudi pod osemlitrsko znamko. Kljub višini je dokaj neobčutljiv na bočni veter, izkaže se z dobro vodljivostjo in okretnostjo, uravnoteženim in nič grobim podvozjem, dobro odmerljivimi zavorami, moči je tudi ob polno naloženem avtomobilu skoraj vedno dovolj.

Kodiaq RS je oster konkurent tudi tistim, s katerimi se noče primerjati. To je njegova velika prednost. In kljub vsemu še enkrat – precej denarja, zelo veliko avtomobila.