Trgovina z živili v Sloveniji je v primežu inflatornih pritiskov in padanja prihodkov. Kaj to pomeni za potrošnike?

Slovenski trg z živili je izjemno dinamičen in konkurenčen, izpostavit pa velja tudi kakovost, transparentnost in prilagodljivost trgovcev na ekonomske spremembe. Zavezanost k nadzoru kakovosti, učinkovitemu komuniciranju s potrošniki in etičnemu oglaševanju je ključna za zagotavljanje zaupanja potrošnikov in uspešno delovanje trga. Trgovci so pomemben steber slovenskega gospodarstva, ki neprestano spremlja in sooblikuje tržne trende in se prilagaja zahtevam sodobnega potrošnika.

V iskanju najugodnejše cene šteje tudi slovensko poreklo

Poleg visoke konkurenčnosti slovenski trg z živili zaznamujejo tudi precej zahtevni potrošniki. Ti sicer zasledujejo najugodnejšo ceno, še zmeraj pa, vsaj povečini, spremljajo razmerje med ceno in kakovostjo. Zato svoje nakupe porazdelijo med več trgovin, kar kaže na visoko stopnjo primerjave cen med konkurenti.

Da potrošniki zaupajo trgovcem kažejo tudi rezultati nedavno objavljene analize spremljanja cen kmetijskih pridelkov in živilskih proizvodov v prehranski verigi. Ta je med drugim pokazala, da je bil pretežni del prodanih živil pri trgovcih v obdobju spremljanja od julija do novembra 2023 slovenskega porekla, kar potrjuje dolgoletne trditve Trgovinske zbornice Slovenije, da je na trgovskih policah izjemno pestra ponudba izdelkov slovenskega porekla. Pri tem izstopajo sektorji oziroma izdelki z visoko stopnjo samooskrbe, torej pšenična moka, kruh, goveje meso, piščančje meso, mleko, jogurt, jajca, jabolka, korenje in krompir. To zagotovo kaže na zaupanje potrošnikov v domače poreklo prodajanih živil.

Obdobje v znamenju visokih cen

Leto 2023 je brez dvoma zaznamovala inflacija, torej letna sprememba indeksa cen življenjskih potrebščin. Gre za indeks, sestavljen iz košarice dobrin, ki jih slovenski potrošniki kupujejo na mesečni ravni. Glavne kategorije potrošnje za prebivalce Slovenije na mesečni ravni so hrana in brezalkoholne pijače, prevoz in tako imenovane položnice, torej plačila stroškov za stanovanje, vodo, električno energijo, plin in drugo gorivo. Prav spremembe v teh oddelkih imajo zato relativno velik vpliv na celotno inflacijo, še posebej ker gre za precej nujne dobrine za večino prebivalcev.

Inflacija je posledica predvsem visoke rasti cen energentov, ki je bila najvišja v letu 2022 in v začetku leta 2023, nadaljevala se je zaradi rasti stroškov dela. Prav visoka rast cen energentov je povzročila tudi visoko rast stroškov za kmetije. Tem so se povečali tako stroški gnojil kot stroški ogrevanja in goriva. Prav višje cene kmetijskih pridelkov – kot posledica višjih stroškov - pa so privedle do rasti cen pri predelovalcih in posrednikih živil, ter seveda do rasti cen hrane.

Ker je samooskrba v Sloveniji zaradi kmetijskih politik v preteklih letih na nezavidljivi ravni, bi pričakovali, da bo težava v Sloveniji še toliko večja. V letu 2023 smo namreč po podatkih Statističnega urada RS uvozili več kot za 1,1 milijarde evrov več hrane in pijače kot smo je izvozili. Čeprav Slovenija do neke mere dobro trguje in izvaža živilske produkte, je vendarle zaskrbljujoče, da razlika med uvozom in izvozom hrane narašča, zatorej moramo vedno več hrane uvoziti. Odvisnost od uvoza hrane pa je znak šepavosti samooskrbe.

Višjim cenam se torej ni bilo mogoče izogniti, je pa bila inflacija cen hrane v Sloveniji v letu 2023 v večini leta nižja od povprečne inflacije cen hrane v EU, k čemur so zagotovo pomembno prispevali tudi trgovci. Čeprav hrana v Sloveniji ni bila glavni poganjalec inflacije, so imeli nekateri vladni ukrepi, med njimi tudi košarica 15, pomembne negativne posledice za trgovce, saj so povečali organizacijske, administrativne in finančne obremenitve ter uvedli dodatna poslovna tveganja.

Na negativne učinke tega ukrepa opozarjajo tudi vsi drugi deležniki v prehranski verigi, zato je nujno, da se pri sprejemanju takšnih ukrepov najprej skrbno pretehta posledice tako za potrošnike kot tudi za podjetja, nenazadnje pa tudi za državo, opozarja predsednica TZS mag. Mariča Lah.

Potrošniki so danes, po pandemiji koronavirusa, še bolj občutljivi na cene, te so postale še toliko bolj pomemben dejavnik pri odločitvah o nakupu. Prav zaradi večje pozornosti na ceno pa je morda nekoliko manj poudarka na kakovosti izdelkov, kar dodatno slabi slovensko prehrambno verigo. Zato je potrebno narediti vse, da bo potrošnik pri svojih nakupih ponovno iskal najboljše razmerje med ceno in kakovostjo blaga.

Kakovost hrane je ključnega pomena za slovenske trgovce

Trgovci imajo nadzor nad kakovostjo lastnih trgovskih blagovnih znamk, medtem ko za ostale izdelke kakovost zagotavlja proizvajalec oziroma dobavitelj. Trgovci imajo vzpostavljene svoje interne nadzore, v okviru katerih opravljajo tudi mikrobiološke in druge analize, od svojih dobaviteljev pa pogosto zahtevajo dokazila o zagotavljanju mednarodnih standardov kakovosti za njihove proizvode.

Če pride do neskladnosti izdelkov, imajo trgovci jasne interne protokole, ki vključujejo odpoklice in umike izdelkov. Z razočaranjem pa trgovci ugotavljajo, da ni poenotenih navodil glede tega na ravni države. Spletni vladni portal »Nevarni in neskladni izdelki« je sicer eno od orodij, ki omogoča hitro komunikacijo z javnostjo, vendar v trgovski branži opozarjajo na nekatere njegove pomanjkljivosti. Zmedo namreč ustvarja dejstvo, da so na portalu sočasno objavljeni živilski in neživilski izdelki, izdelki, ki so že prišli na prodajne police in tudi tisti, ki jih na policah ni bilo, ali jih ni več. Zato na TZS predlagajo, da bi portal omogočal boljše sledenje izdelkom vsaj z objavo njihove EAN kode.

Tudi z dodatnim izobraževanjem potrošnikov pa bi bilo, so še prepričani v TZS, potrebno povečati prepoznavnost shem Izbrana kakovost - Slovenija (IK SLO).

Zaupanje v trgovce med prebivalci je visoko

Trgovina in trgovci se v Sloveniji na lestvici zaupanja uvrščajo na 9. mesto med 29 institucijami, izhaja iz spomladanske raziskave Ogledalo Slovenije, ki jo izvaja družba Valicon. Še višje na lestvici so mala in velika podjetja, med katerimi so prav tako številna, ki se ukvarjajo s trgovinsko dejavnostjo.