Marsikomu je najbrž že prišla na uho kaka površna definicija v stilu, češ da naj bi bil free jazz neka povsem nerazumljiva, neposlušljiva in neprebavljiva zvočna mineštra, ko glasbeniki igrajo totalno razglašeno in divje improvizirajo vsak čisto po svoje ter drug mimo drugega ... Da tisti, ki prostodušno sprejemajo take in podobne razlage kot čisto zlato, niso niti pripravljeni niti sposobni zares prisluhniti ničemur zahtevnejšemu ter bolj prefinjenemu in poglobljenemu od pogrošne komercialne "štance" za vsakdanje zvočno onesnaževanje naravnega, družbenega in duhovnega okolja, je menda jasno. A četudi bi bili v večini, jim manjšine le (še) ni uspelo iztrebiti.
Živahna glasba za pozorno poslušanje z vklopljenimi možgani