Ko so raziskovalci konec junija obiskali Veliko Kladušo in Bihać, so se jim skozi intervjuje z ljudmi tam potrdila medijska poročanja, da je slovenska policija junija begunce in migrante številneje začela vračati prek Hrvaške v BiH, čeprav so v Sloveniji zaprosili za azil. Uradno poročilo o ugotovitvah so prvi pripravili v Pravno-informacijskem centru (PIC), v petek pa bodo svoje ugotovitve predstavili tudi v slovenski pisarni mednarodne organizacije Amnesty International.
Slovensko-hrvaško sodelovanje
Z notranjega ministrstva Vesne Györkös Žnidar so na naše poizvedbe odgovorili, da morajo "poročilo najprej temeljito proučiti". Slovenska policija lahko ljudi, ki nezakonito prečkajo mejo, vrne hrvaškim kolegom na podlagi sporazuma, ki že v preambuli določa, da je treba spoštovati določila evropske konvencije o človekovih pravicah in ženevsko konvencijo o statusu beguncev. Iz vračanj so izrecno izvzeti vsi, ki v Sloveniji izrazijo namero zaprositi za azil, prav tako pa po sporazumu ni dovoljeno vračati mladoletnih oseb brez spremstva.
A so ljudje v BiH imeli pri sebi policijske zapisnike, da so slovenski policiji povedali, da bežijo pred vojno ali zaradi preganjanja. V takšnih okoliščinah bi jih policisti morali obvestiti o možnosti, da lahko zaprosijo za mednarodno zaščito. Bili pa so ali zavedeni ali zavrnjeni in nato predani hrvaški policiji, piše v poročilu. V času pridržanja jim ni bilo zagotovljeno zakonsko predvideno pravno varstvo, četudi so za pravno pomoč zaprosili. Poročilo opozarja na nezakonitost izdaje plačilnih nalogov s kaznimi zaradi nezakonitega prečkanja meje ljudem, ki so izrazili namero, da bi zaprosili za mednarodno zaščito.
Poročilo opozarja tudi na nezakonitost izdaje plačilnih nalogov
Mladoletniki
Avtorica poročila Urša Regvar pravi, da je kljub prepovedi vračanja mladoletnikov brez spremstva po sporazumu med Hrvaško in Slovenijo naletela tudi na take primer in da ti mladoletniki niso imeli stika s socialnimi delavci. Na šest centrov za socialno delo ob meji s Hrvaško smo poslali vprašanja, kolikokrat jih je policija maja in junija letos klicala zaradi prijetja mladoletnih oseb brez spremstva pri nezakonitem prestopu meje. Iz CSD Metlika so nam sporočili, da jih je policija maja poklicala devetkrat, ko so obravnavali skupaj 24 mladoletnikov brez spremstva. Junija so prejeli le en klic, v primeru skupine sedmih mladoletnikov. V CSD Piran maja in junija niso obravnavali nobenega mladoletnika brez spremstva, ki bi nezakonito prestopil mejo. Iz CSD Ilirska Bistrica so nam sporočili le skupno število, maja in junija so izdali pet odločb o postavitvi skrbnika za mladoletne tujce brez spremstva, ki so jih vse zaprli v center za odstranjevanje tujcev v Postojni. Policija pa jih je v tem času obvestila tudi o sedmih mladoletnih tujcih, ki so zaprosili za mednarodno zaščito in bili odpeljani v azilni dom v Ljubljano. Preostale odgovore še čakamo.
Policijska sodelovanja: od delavnic do jopičev
Na notranjem ministrstvu pravijo, da je varovanje mej ena od zahtev v procesu pristopanja k EU in da se bo to tudi upoštevalo. Iz Slovenije je prejšnji teden odšla že 27. skupina policistov, ki pomaga braniti mejo EU iz Grčije v Makedonijo na makedonski strani. V Srbijo je julija odšla branit meje 16. skupina slovenskih policistov, junija pa je MNZ v Srbiji sodeloval tudi pri izvedbi delavnic (v okviru razvojne pomoči) za izboljšanje komunikacij glede ilegalnih migracij. Na naše vprašanje o slovenski pomoči BiH na MNZ pravijo, da "je slovenska policija v preteklosti že večkrat donirala večje količine policijske opreme, nazadnje junija letos, ko smo varnostim organom BiH donirali 100 zaščitnih jopičev".
Priporočila
Urška Regvar je danes pojasnila, da po njenem mnenju razmere v Veliki Kladuši in Bihaću izpolnjujejo prag nečloveških in ponižujočih razmer, zaradi katerih je državam vračanje oseb po mednarodnem pravu prepovedano. "Ljudem niso zagotovljene osnovne bivalne potrebe. Ni možnosti prenočevanja, dostop do vode je zelo omejen, ni varnosti. Če se Slovenija zaveda, da so posamezniki lahko vrnjeni v take okoliščine, lahko nastopi objektivna odgovornost glede prepovedi vračanja," opozarja pravnica. PIC je v poročilo vključil tudi priporočila: od natančnejšega zbiranja podatkov o starosti, spolu in državljanstvu oseb, ki so vrnjene na Hrvaško, in zagotovitvi pravnega sredstva do snemanja postopkov in uporabe konferenčnih klicev pri zagotavljanju prevajanja. "Namen poročila je bilo preiskati navedbe, ali se ljudem krši pravica do azila," je pojasnila Urška Regvar. Upa, da bodo "pristojni organi poročilo vzeli resno, izvedli nadzor in tudi na podlagi priporočil sprejeli ukrepe, ki bodo omogočili večjo transparentnost in nadzor. S tem se bo lahko odpravilo tudi pomanjkljivosti, zaradi katerih prihaja do kršitev temeljnih človekovih pravic." Razmislili pa bodo tudi še o mogočih pravnih sredstvih zaradi kršitev pravic, do katerih je že prišlo.
