Bruno Šimleša že 18 let pomaga bolnikom z rakom pri vseh izzivih, s katerimi se soočajo. Govoril bo o tem, kaj je zdravje, zakaj zbolimo in kaj naj naredimo, ko zbolimo. Kako lahko srce in um postaneta tovarni zdravil in kako ostanemo zdravi.
Kako lahko srce in um postaneta tovarni zdravil - kot pravite v podnaslovu svoje nove knjige (P)ostati zdrav?
"Danes vemo, da misli in čustva vplivajo na zdravje. To ni več samo ideja vzhodnjaških duhovnih praks, ampak to potrjujejo tudi znanstvene raziskave. In o tem se vedno pogosteje pogovarjam tudi z zdravniki klasične medicine. V svoji knjigi navajam več deset znanstvenih raziskav, ki potrjujejo vpliv duha na naše telo in naše zdravje. Znano je, da občutek povezanosti z drugimi krepi naš imunski sistem, občutek osamljenosti pa ga slabi. Znano je tudi, da izločamo dopamin, serotonin ali endorfin, ko v nečem uživamo. Že občutek hvaležnosti krepi naš imunski sistem, medtem ko ga kortizol, ki ga poznamo tudi pod imenom hormon stresa, slabi. Glede na povedano torej ni pravo vprašanje, ali sta um in srce res tovarni zdravil. Bolje se je vprašati, kako modro upravljati to tovarno, ki neutrudno deluje 24 ur na dan. Prisegam na holistični pristop k zdravju, ki ne ločuje telesa in duha in ki način življenja in razmišljanja vidi kot del rešitve v skrbi za zdravje."
Kako je nastajala nova knjiga in kaj je spodbudilo njen nastanek? Morda tudi kakšna osebna izkušnja ali zdravstveni izziv?
Kot otrok sem imel trombocitopenijo, zato sem se zdravil na otroškem oddelku za hematologijo in onkologijo. Zdravil me je vrhunski onkolog, ki ni bil opremljen le z najboljšim znanjem, kar ga je onkologija premogla v zgodnjih 80. letih, bil je tudi izjemen človek. Imel je poseben odnos do mene, zaradi katerega sem se, o tem sem prepričan, med drugim tudi izvlekel iz bolezni. Zadnjih 18 let podpiram in opogumljam obolele z rakom. Seveda se ne vpletam v medicinski del njihovega zdravljenja, ker sem prepričan, da medicina vedno opravi, kot je treba, in izvrstno je, da tako hitro napreduje. Nisem za to, da bi oboleli zavračali pomoč uradne medicine, sem pa zelo za to, da v procesu zdravljenja sebe ne izločimo kot ključnega faktorja na poti k ozdravitvi. Pomembno je namreč vedeti, kako lahko sami pomagamo svojemu telesu, da ozdravi. Pokazalo se je, da je telo močnejše, ko smo tudi psihično stabilni in na mestu. Zato pomagam obolelim, da prepoznajo moč, ki jo nosijo v sebi. In o teh izkušnjah pišem v svoji knjigi (P)ostati zdrav.
Govorite o rušilni moči stresa. Ali je sploh možno živeti brez stresa?
Težko in celo nemogoče je popolnoma eliminirati ves stres. Bolj pomembno je, da se znamo z njim uspešno spopadati ali se mu čim bolj izogniti. Podatek, da stres ni nujno povezan s poslovnim življenjem, bo morda marsikoga presenetil. Celo bolj toksičen je tisti stres, ki ga doživljamo v zasebnem življenju. Pravilo glede stresa se glasi: bolj vam je neko področje v življenju pomembno, večji je stres, ki ga doživljate na tem področju. Z drugimi besedami povedano: če se nekdo ne identificira z delom, ki ga opravlja, ga tudi morebitno napeto ozračje v službi ne bo prizadelo. Podobno je tudi z družinsko situacijo. Če se ne poistovetimo z vlogo starša, nas bodo manj vznemirjale stvari, ki so povezane z otroki. Po drugi strani pa to pomeni, da če je nekomu starševstvo središče identitete, ga bo stres v zvezi z otroki lahko zelo načel in bo tudi škodljivo vplival na njegovo zdravje.
Kako vi skrbite za svoje celostno zdravje?
Tako, da zadovoljujem vse faktorje, ki se vežejo na zdravo življenje. Redno telovadim, pogosto grem v hribe, imam urejen spanec, solidno pazim na prehrano, redko pijem alkohol, 16 let več ne kadim, najpogosteje pijem čisto izvirsko vodo … Vse našteto je koristno za moje zdravje, vendar mislim, da tudi to ni dovolj.
"Prisegam na holistični pristop k zdravju, ki ne ločuje telesa in duha in ki način življenja in razmišljanja vidi kot del rešitve v skrbi za zdravje"
Kaj je torej še potrebno, da smo zdravi?
Zame med drugim tudi to, da imam dober zakon. Da imam delo, ki me veseli in ga opravljam s strastjo. Da imam občutek življenjskega smisla. Da si znam vzeti čas zase, ko ga potrebujem, in to brez slabe vesti. To so vse pomembni dejavniki zdravja. Skrbi za telo je treba dodati tudi skrb za duha. Lahko bi celo rekli, da s tem, ko skrbimo za svojega duha, skrbimo tudi za svoje telo.
In kaj vse bomo še slišali na Večeru v živo?
Poleg vsega naštetega se bomo posvetili tudi temi, kako okolica lahko pomaga bolnemu. V svojih 18 letih, kolikor sem že opora bolnim, sem opazil, da okolica kljub svoji dobronamernosti pogosto ne zna delovati najbolj podporno za bolnika. Zaradi nevednosti, negotovosti ali strahu reagiramo tako, da s svojim ravnanjem nevede in nenamerno tudi škodujemo. Torej se bomo pogovarjali tudi o tem, kako biti dobra opora tistim, ki so bolni, in vsem, ki se znajdejo v kakršnikoli življenjski krizi. Komaj čakam, da se srečamo.
Kje, kaj, kdaj
Srečanje z Brunom Šimlešo bo v sredo, 10. aprila, v Lutkovnem gledališču v Mariboru. Vstopnice vas čakajo na Eventimu. Vabljeni.
