Miha Dajčman
Z voznikom teptalnika Andrejem Šternom smo se srečali v torek pozno popoldan, ko je v Mariboru rahlo naletaval sneg, nekaj prej dogovorjenih srečanj smo morali odpovedati, enkrat zaradi okvare vozila, spet drugič je bila razlog slaba vremenska napoved. Štern iz Slivnice na Pohorju vozi ratrak trinajst let, začel je pri dvajsetih, ko je ob delu obiskoval šolo. Prigod s pohorskih strmin mu ne zmanjka. Tudi v torek ni šlo vse po načrtu, mrak je padal na strmino Snežnega stadiona, ko se nam je javil Andrej Štern in povedal, da se je zadržal, ker je moral iz zagate reševati drug teptalnik. "Vedno pride kaj takega. Delo je pač takšno. Dogajajo se nepredvidljive zadeve, a jih hitro rešimo," pove Pohorc.
{embed_youtube}https://youtu.be/5ZCLC81SRFU{/embed_youtube}
Po strmini Snežnega stadiona do Trikotne jase sva se v slabe pol ure zapeljala dvakrat, na vrhu je Štern izstopil iz vozila in na betonsko sidrišče pripel vitel, da je delo na strmini lažje. Če v bližini ni sidrišč, teptalnik zavarujejo z "gurtno" (povezovalnim trakom), ki jo zavežejo okoli drevesa ali v skrajnem primeru na kak bližnji stroj. Teptalni stroj upravlja s pedalom za plin, volanom in krmilno palico, ki krmili desko in frezo, ti dve namreč gladita in razporejata sneg.
Vsak dan je drugačen
Teptalci snega se na strmine smučišč podajo po obratovalnem času smučišč, pred nočnimi smukami in ko zapade sneg, čez dan teptalnik ne sme na smučarsko progo. "Naš delovni dan je težko opredeliti. Vsak dan je drugačen. Odvisno je od vremena," pravi Štern. Na vprašanje, katero progo je najtežje teptati, odgovori, da je to odvisno od razmer. V torek, ko je snežilo, so bile okoliščine nekoliko težje, saj je bil sneg nestrjen, teptanje pa je lahko težavno tudi zaradi slabe vidljivosti. "Zagotovo je najbolje teptati pri dnevni svetlobi," pravi Štern, čeprav tudi teptalnik dobro osvetljuje progo. Na Mariborskem Pohorju je sedaj do 100 centimetrov snega, največ ga je od Trikotne jase navzgor in na Arehu je zato teptanje lažje. Večje težave ima Štern pri teptanju snega v dolini. Ob koncu sezone, ko pride odjuga, se vozniki ratrakov soočajo z največjimi težavami: "Vse je mehko, pojavljajo se kopnine, ki jih moramo pokrivati, čez noč pa sneg na smučišču ne zmrzne." Znano je, da je najzahtevnejša proga na Mariborskem Pohorju Fiska, to nam potrdi tudi Štern: "Tam se obvezno dela z vitlom. Pa na črni progi Videc. Vseeno pa je vse odvisno od snega. Velikokrat je lahko ravnina bolj zahtevna od strmine." Idealne za pripravo snežne površine so temperature pod ničlo ter mešanica naravnega in umetnega snega.
Lahkotnih 12 ton
Na Mariborskem Pohorju je trenutno aktivnih pet teptalnikov in še en manjši, ki tepta sneg pod vlečnicami. Vrednost stroja je odvisne od njegove starosti, a začne se pri petdeset tisoč evrih, vozila so rabljena, stara od deset do petnajst let. Dva od petih ratrakov imata vitel, ki omogoča varnejše in lažje delo na zahtevnih in strmih predelih.
"Veliko smo na smučišču, poznamo vsako luknjo, zato ne smučam pogosto."
Problem je smuka po zaprti progi
Pri delu morajo biti vozniki teptalnikov najbolj pozorni na smučarje in pohodnike. "Vozijo se po progah, ko so te že zaprte. To je največji problem. Pozorni moramo biti tudi na tiste s pležuhi in na pohodnike." V času naše vožnje smo na Snežnem stadionu opazili pet pohodnikov in tri turne smučarje, največja nevarnost za oboje je zdrs ratraka ali počena žica vitla, ki bi lahko človeka hudo poškodovala. Hkrati pa turni smučarji s smučanjem po sveže steptani progi delajo veliko škodo, saj smučine čez noč zamrznejo, zato naslednji dan snežna površina ni ravna. "Ko zravnamo snežno površino, je dejansko ne steptamo, sneg mora odležati, da čez noč postane trd. Če se nekdo pelje čez s sankami, pokom ali smučmi, naredi večje luknje, kot so bile na smučišču pred teptanjem," razlaga Štern. Po vseh teh letih vožnje v tako velikem stroju pove, da nikoli ni čutil strahu, a ima tudi slabe izkušnje: "Ponoči smo našli smučarja, ki se je poškodoval ali se je zaletel v snežni top."
