Vloženo zelenjavo in sadje lahko kupimo v trgovinah, a roko na srce - že vlaganje ima svoj čar, kaj šele nepozabni okusi kumaric, paprik, marmelad, čilijev, ob katerih greje misel na to, da je vse, prav vse, kar smo vložili, prišlo naravnost z domačega vrta, za katerega smo skrbeli sami.
Vlaganje je tradicija
Če se danes komu zdi vlaganje zamudno opravilo, naj povemo, da ni. Že naše stare mame in kasneje mame so pravile, da jim čas za vlaganje pravzaprav pomeni sprostitev pa tudi veselje, ki ga lahko v domači kuhinji podelimo z družinskimi člani. Predvsem otroci so nam lahko pri tem opravilu v veliko pomoč.
Pridelek naj bo svež in zdrav
Prvo pravilo vlaganja je, da mora biti pridelek vedno svež in zdrav. Dobro je, da čim prej zavihamo rokave in se lotimo dela. Zelenjavo in sadje poberemo z vrta, tik preden se lotimo vlaganja, hkrati pa pazimo, da nista preveč zrela, poškodovana ali da nista že začela gniti. Vredno si je zapomniti, da je čistoča ključnega pomena. Seveda lahko zelenjavo in sadje, če nimamo vrta, tudi kupimo. A to storimo le na tržnici, pri domačih pridelovalcev, za katere vemo, da so pridelki njihovi.
Poleg zelenjave in sadja potrebujemo tudi kozarce za vlaganje. Popolnoma v redu bodo klasični litrski stekleni kozarci s pokrovčkom na navoj. Po želji lahko uporabimo tudi manjše. Možno jih je kupiti, vsekakor pa je bolje, da uporabimo tiste, ki smo jih vse leto pridno shranjevali od raznih marmelad, kislih kumaric, ajvarja …
Domača pečena slivova marmelada
(Recept Ane Žontar Kristanc)
Sestavine: 3,5 kg sliv, 450 gramov trsnega ali navadnega sladkorja, dober ščep cimeta, 1 dcl ruma, ščepec soli
Priprava: Slive operemo in razkoščičimo. Razpolovljene damo na večji pekač. Po želji jih lahko tudi narežemo na manjše koščke, če ne želimo večjih lupin v marmeladi. Pečico segrejemo na temperaturo 170 stopinj, nastavimo na ventilacijo. Slivam dodamo sladkor in cimet ter jih dobro premešamo. Pekač položimo na večji pekač od pečice s papirjem za peko na njem - za vsak slučaj, da med kuhanjem ne umažemo pečice. Pazimo, da slive ne segajo čisto do vrha pekača, ampak pustimo kakšen centimeter prost. Pekač s sladkanimi slivami položimo v pečico in jih pečemo. Med peko jih na 15 minut mešamo. Po uri in pol prilijemo rum. Slive pečemo dve do tri ure, odvisno od želene gostote marmelade. Gostoto preverite tako, da žličko marmelade vzamete in ohladite. Če vam je gostota primerna, potem peko zaključite. Marmelado pretočite v sterilizirane kozarčke in jih dobro zatesnite.
Kis lahko nadomesti olje
Sama štejem k vloženemu razne marmelade, ajvarje, lutenice pa seveda kumarice, paprike, rdečo peso. Tako da so sestavine odvisne od tega, kaj vlagamo oziroma kaj pripravljamo. "Za klasično vlaganje zelenjave so to seveda kis za vlaganje, sol, sladkor in zelenjava po želji." Zakaj kis? Kis uničuje bakterije. Za zelenjavo, ki naj bi imela kislo-pikanten okus, izberemo nearomatiziran kis, na primer beli vinski kis, katerega kislost ne presega sedmih odstotkov. Je pa za vlaganje imenitno tudi olivno olje. Najbolje je, če izberemo hladno stiskano olje, ki bo dalo tudi posebno aromo. Hkrati je olivno olje tudi prava zakladnica vitamina E in je naravno sredstvo proti oksidaciji. Nekateri dodajo vloženi zelenjavi belo vino, saj se v kombinaciji s kisom ustvari odličen prevretek, v katerem lahko dobro in dolgo hranimo zelenjavo, saj jo poleg kisline ohranja tudi alkohol.
Ena od nepogrešljivih sestavin pri vlaganju pa je seveda sol, prastaro sredstvo za konzerviranje, ki živilom odvzame odvečno vlago. Predvsem je primerna za zelenjavo, ki vsebuje več vode, na primer za kumarice, papriko ... Za vlaganje je najboljša očiščena morska sol, ki ne vsebuje nobenih kemičnih dodatkov.
Kot pika na i so tu še začimbe. Za kisle pridelke, kot so na primer kumarice, so odlična gorčična zrna, primeren dodatek kislo vloženi zelenjavi je lovorov list, ki ga je dobro pred uporabo nalomiti, da sprosti eterična olja. Uporabljajo se tudi piment in koromačeva semena pa seveda poper.
Kozarci naj bodo čisti
Domača kostanjeva krema
(Recept Ane Žontar Kristanc)
Sestavine: 600 g neolupljenega kostanja, 360 g sladkorja, vanilijev strok, 30 do 40 ml vode
Priprava: Kostanj operemo, stresemo v posodo in prelijemo z vodo. Posodo pokrijemo, pristavimo na štedilnik in vsebino segrevamo do vretja. Kostanj počasi kuhamo še približno eno uro, trajanje je seveda odvisno tudi od velikosti kostanja. Če želimo preveriti, ali je kuhan, je najbolje, da enega pokusimo. Kuhane kostanje olupimo in zmeljemo v multipraktiku. Nastalemu kostanjevemu pireju dodamo enako količino sladkorja. Dodamo še semena vanilijevega stroka in vodo ter vsebino prelijemo v posodo. Vse skupaj segrevamo do vretja, pri čemer kostanj neprestano mešamo, da se ne bi prijel na dno posode. Temperaturo znižamo na srednjo jakost in kremo ob rednem mešanju kuhamo toliko časa, da se dobro zgosti. Končana je takrat, ko dvignemo metlico iz kreme in ta ostane na njej. Zgoščevanje nam ne bi smelo vzeti več kot dobrih pet minut. Tako pripravljeno kremo še vročo preložimo v sterilne kozarce in jih dobro zatesnimo. Potem jih zavijemo v krpo ali manjšo odejo in počakamo, da se krema ohladi.
Napolnjenih in ohlajenih kozarcev nam ni treba hraniti v hladni kleti, dovolj bo kateri koli suh in predvsem temen prostor, saj svetloba uničuje betakaroten in vitamine. Za shranjevanje ne uporabljajmo kuhinje, saj so v njej prevelika temperaturna nihanja.
