Zavetišča v regiji še kar ni

Skrb za zapuščene živali je po zakonodaji prepuščena občinam, ki jim morajo zagotoviti pomoč, oskrbo in namestitev v zavetišču. Po zakonu o zaščiti živali so občine dolžne zagotavljati en namestitveni boks na 800 registriranih psov. Koroške občine imajo to področje različno urejeno, a regija še vedno ostaja brez zavetišča za živali. Mačke so večji problem kot psi, če upoštevamo, da je bilo lani na območju dvanajstih koroških občin najdenih okoli 200 mačk in 60 psov. Njihovo število upada zadnje desetletje, odkar so uvedli mikročipiranje. Po podatkih Društva proti mučenju živali (DPMŽ) Koroške se okoli 50 odstotkov izgubljenih psov vrne k lastniku prav zaradi mikročipa, drugim, predvsem mladičem, pa v društvu najdejo nove lastnike. Pri mačkah je zgodba drugačna, saj ni nadzora glede njihovega označevanja, zato jih je le nekaj odstotkov vrnjenih lastnikom.

Bolne živali imajo člani društva kar doma

"Problem je, da so mnogi lastniki finančno šibki in ne zmorejo plačati stroška sterilizacije ali kastracije, nekateri pa so tudi neodgovorni in dovolijo, da se jim mačke nenadzorovano razmnožijo, potem pa nas kličejo, ko ne vedo, kam z mladiči. Po navadi se zgodba zaključi tako, da odraslo muco steriliziramo in jo vrnemo lastniku, mladiče pa oddamo," razlaga Suzana Vodnjov, predsednica DPMŽ Koroška, kjer že 22 let skrbijo za zapuščene živali na področju dvanajstih koroških občin in jim iščejo nove domove. V društvu, ki šteje okoli 100 članov, je približno deset prostovoljcev zelo aktivnih, skrbijo za najdene, bolne ali poškodovane mačke ali pse, jih zdravstveno oskrbujejo in jim iščejo nove domove. Večino stvari počnejo v svojem prostem času in na stroške društva, nemalokrat tudi na svoje. "Če je najdena žival zelo bolna ali poškodovana, jo kateri od prostovoljcev vzame v svoj dom in zanjo skrbi, dokler si ne opomore, ker v regiji ni zavetišča. Manj bolne mačke oziroma tiste, ki jih steriliziramo ali kastriramo in potem vrnemo v naravno okolje, pa začasno namestimo v prostora, ki nam ju daje občina Ravne na Koroškem v brezplačni najem in smo ju primerno preuredili. Zanje v dopoldanskem času skrbi javna delavka, katero delo je omogočeno v sodelovanju z občino Ravne, popoldne pa prostovoljci društva," pojasni Vodnjovova.

Vsaka občina po svoje

Slovenjgraška mestna občina ima sklenjeno pogodbo za oskrbo in namestitev malih živali z zavetiščem Zonzani v Dramljah in DPMŽ Koroške. Kot navajajo, se je v zadnjih letih število zapuščenih psov zmanjšalo na minimum. Pred dvema letoma so psa odpeljali v zavetišče, ker je ušel lastniku in ni bil čipiran, lani niso zabeležili tovrstnega primera. V letu 2016 je bilo oskrbljenih 164 živali, lani pa so plačali 129 sterilizacij oziroma kastracij mačk. Za to področje so iz proračuna namenili 15.500 evrov. Občina Dravograd ima sklenjeno pogodbo z zavetiščem za zapuščene živali Maribor, ki jim zagotavlja 1,5 namestitvenega boksa. Lani je izjavo najditelja o zapuščeni živali podalo 50 občanov za 97 zapuščenih mačk neznanega lastnika, v zavetišču je bil oskrbovan en pes. Za pokritje stroškov za živali neznanega lastnika so lani namenili 8 tisoč evrov. V Radljah ob Dravi se v primeru najdene oziroma zapuščene živali obrnejo na podjetje Snaga Maribor, ki upravlja mariborsko zavetišče za živali. Za storitev izdajo naročilnico, lani so porabili 106 evrov.
Na Ravnah na Koroškem nimajo sklenjene pogodbe z zavetiščem, saj so se dogovorili z DPMŽ, da poskrbijo za vsako najdeno žival. V proračunu imajo za to področje rezerviranih 10 tisoč evrov. V letu 2016 je bilo opravljenih 44 kastracij mačkov in tri kastracije psov, 60 sterilizacij muc in sedem psic, 112 raznih zdravljenj mačk in 31 psov ... Tudi občina Prevalje nima sklenjene pogodbe z zavetiščem, zagotavljajo pa v vsakoletnem proračunu določene vsote za kastracije, sterilizacije in preventivne preglede mačk in psov. Lani je bil ta znesek 3 tisoč evrov.