Tisti trije, ki so se odločili kupiti rolls-roycea boat tail, so nanj čakali več kot tri leta. Povrhu so ali pa naj bi vsaj imeli pri izdelavi tega najdražjega rollsa vseh časov veliko besede. Ko stane avto okoli 25 milijonov evrov, milijon gor ali dol, je čakanje, ki se raztegne v leta, očitno nekaj sprejemljivega. Pa tudi tile z boat tailom v čakalnem pogledu niso kakšna vesoljna izjema.
Podobno igro poznajo tako rekoč vse avtomobilske hiše, ki imajo v svojem naboru izjemno drage avtomobile. Saj se ve: marsikaterega ferrarija nisi mogel kupiti, če nisi že prej veliko trošil v maranellski avtomobilski trgovini. Tudi čakanje na recimo bugattija veyrona in kasneje chirona, dva prav tako pregrešno draga bolida za milijon evrov ali nekaj malega več, se je pogosto razvleklo v zelo dolge mesece, morda celo leto. To je pravzaprav sestavni del premišljenega početja, v katerem je denar postranskega pomena. Bolj ali predvsem gre za to, da si voljan počakati, pa čeprav je čakanje predvsem plebejskega in bistveno manj patricijskega značaja. In tako se postavi vprašanje: so kupci voljni čakati na avtomobile, ki so censko in ta hip tudi v številnih drugih pogledih precej nekonkurenčni tistim, ki jih poganjata "starodobna" bencin in dizel?
Električni baterijski avtomobili (EBA) so v relativno kratkem času postali edina zveličavna alternativa pogonski klasiki. Tovarne tako rekoč tekmujejo, katera bo bolj natančno in hitreje iz te klasike prešla na električni pogon. Res je sicer, da so v ozadju tudi zahteve držav oziroma skupnosti, v našem primeru Evropske unije, ki vse pogosteje in hitreje ostri okoljske zahteve oziroma normative. Ugovorov tej električni ofenzivi je malo. Šef velike in ta hip še vedno največje Toyote je pred časom precej obzirno, kot se pač za Japonca spodobi in pričakuje, izrazil nekaj zelo smiselnih in utemeljenih pomislekov. Precej ostro so ga "poklopili" nekateri skandinavski skladi, pomembni investitorji japonske tovarne. Akio Tojoda za sedaj ostaja pri svojem, vprašanje je, ali si ne bo premislil, pa čeprav bo še naprej mislil drugače.
Čeprav se torej EBA še spopadajo z vrsto otroških bolezni od dosega do težav pri polnjenju oziroma polnilni infrastrukturi in čeprav je njihova prodaja še zelo daleč od želene, je nanje treba tudi čakati. Pravzaprav je to precej paradoksalno stanje: kupcev je manj, kot bi si tovarne in države želele, a vrsta za ta vozila je del tržne realnosti. Načeloma je tako kot pri pogonskih klasikih - ko je avto na zalogi, dobiš marsikaj, česar ne potrebuješ in kar ti ni všeč. Ko pa gre za novo naročilo, se čakanje lahko raztegne v dolge mesece. In vendar se zdi, da je čakanje na kakšnega rollsa nekaj povsem drugega kot čakanje na "električarja".
Obiščite spletno stran brez oglasov.
