Prodaja avtomobilov glede na vrsto goriva: Na zahodu in vzhodu nič novega

V prvem letošnjem trimesečju se v Evropski uniji (EU) pri prodaji avtomobilov glede na vrsto goriva oziroma pogona v primerjavi z enakim lanskim obdobjem ni veliko spremenilo. Delež dizelskih in bencinsko gnanih vozil se še naprej zmanjšuje, na drugi strani raste delež elektrificiranih avtomobilov, torej baterijskih električnih vozil (BEV), hibridov (HEV) in priključnih hibridov (PHEV). Je pa očitno, da se trend padanja prodaje dizelskih avtomobilov skoraj na vseh trgih EU ne umirja. Avtomobili, ki jih poganja plin (utekočinjeni naftni plin in stisnjeni zemeljski plin), so bili v tem obdobju precej obrobnega pomena.

Kljub nekaterim dejstvom, ki so manj obremenjujoča za dizelske motorje oziroma avtomobile, se dokaj strm padec njihove prodaje ne umirja. Še v lanskem prvem trimesečju je bil njihov delež v državah EU 29,9-odstoten, letos pa vsega 23,2-odstoten. V tem času je bilo prodanih dobrih 593 tisoč dizelskih avtomobilov, kar je bilo za dobrih 20 odstotkov manj kot kot lani. V večini držav se eksodus dizlov nadaljuje, zlasti na največjih trgih, saj je bila njihova prodaja v Nemčiji manjša za 29,4 odstotka, v Španiji za 28,3, v Franciji pa za 11,1. Omeniti pa je treba vsaj tole: tri države EU, v katerih prodaja dizlov ni upadla, so Švedska (plus 17,9 odstotka), Estonija, kjer je bil posel večji za okroglih 11 odstotkov, in Slovenija. Pri nas naj bi bila prodaja teh vozil večja za pičlih 0,2 odstotka.

Prodaja bencinsko gnanih avtomobilov se je zmanjšala za 16,9 odstotka na 1,3 milijona vozil. Njihov delež je bil 42,2-odstoten, v enakem lanskem obdobju pa 52,3-odstoten. To pomeni, da bencinski avtomobili hitreje »kopnijo« kot dizelski oziroma da se več kupcev avtomobilov z bencinskim motorjem seli med tiste, ki si po novem omislijo katerega izmed elektrificiranih vozil.

Prav ti so nadaljevali svoj tržni pohod tudi v prvem letošnjem trimesečju. Ampak tudi tukaj se ponavlja znano: odstotki povečanja so visoki, absolutne številke v primerjavi s prodajo bencinskih/dizelskih avtomobilov manjše. Največji tržni delež med temi so si priborili HEV, in sicer 18,4 odstotka, prodanih je bilo 469 tisoč vozil, kar je bilo za 101,6 odstotka več kot lani. Med državami, kjer je bilo povečanje največje, so Italija (za 246,8 odstotka), Francija (za 135 odstotkov), Nemčija (60,5 odstotka več) ...

PHEV so bili na tej lestvici drugi. Prodanih je bilo 208 tisoč vozil ali 175 odstotkov več, njihov tržni delež na trgih EU je bil v prvem trimesečju 8,2- odstoten. Omembe vredna je Italija – tam se je prodaja PHEV povečala za nič manj kot 445,7 odstotka.

Baterijska električna vozila, tista, na katere najbolj stavi večina avtomobilskih tovarn in tudi držav EU, so zapeljala v 146 tisoč evropskih garaž. Njihov tržni delež je bil 5,7-odstoten, povečanje njihove prodaje pa 59,1-odstotno. To je manjše razočaranje, kajti prav BEV so deležna kar visokih subvencij v skoraj vseh državah EU. Pri nas se je njihova prodaja letos povečala za 16,3 odstotka, kar je eno skromnejših povečanj. Zgolj v odstotkih je posel z njimi najbolj poskočil na Cipru, in sicer za 550 odstotkov. To je pomenilo, da so v lanskem prvem trimesečju prodali samo štiri (!) BEV, letos pa 26 …