Janez Kovačič
Lani je prodaja avtomobilov pri nas padla za dobro četrtino. Toda ta podatek ima vsaj eno lepotno napako. Statistika ne pove bistvenega: koliko avtomobilov je bilo prodanih fizičnim kupcem in koliko poslovnim? Imamo le skupno številko. Prodaja poslovnim kupcem namreč skriva stalno in dolgotrajno značilnost slovenskega posla z avtomobili. Gre za t. i. enodnevne registracije in posledično izvoz, početje, ki je povsem zakonito in ni slovenski izum, a ga trgovci zastopniki skoraj sramežljivo skrivajo. Na kratko: novi avtomobil, ki je registriran pri nas, izvozijo in prodajo na tuje, toda slovenskega statistika ga prišteva k prodaji poslovnim kupcem. Težko je reči, koliko je to spremenilo lanske številke, saj so bile okoliščine za te posle veliko bolj zapletene kot pred pandemijo. Zadnja leta naj bi bila prav zaradi tega slovenska prodaja napihnjena za vsaj 30 odstotkov ali celo več. Ampak če je bilo tako lani »prodanih« vsaj 20 odstotkov avtomobilov, kar je po splošnem mnenju precej zadržana ocena, potem je slovenski trg lani realno zmogel okoli 40 tisoč avtomobilov in ne dobrih 53 tisoč. Razlika je občutna.
Toda naj bo podoba avtomobilske prodaje še tako temačna, je nesporno, da je pandemija svojevrsten in nenadejan zaveznik avtomobila in avtomobilske industrije. Avto je v okoliščinah skoraj popolnega zamrtja družbe in vseh drugih oblik prevoza postal pogosto edino varno in učinkovito prevozno sredstvo. To je tudi razlog, zakaj se je lani v številnih državah občutno povečala prodaja starejših rabljenih vozil. Investicija je načeloma dokaj skromna, učinek in uporabnost tako kupljenega avta pa povsem nesporni. Seveda to ni v prid tako želeni in skoraj zaukazani manjši okoljski problematičnosti avtomobilov, a pandemija je marsikaj obrnila na glavo. Toda ta minus blaži posel z električnimi baterijskimi vozili (EBV) in vsaj deloma tudi različnimi hibridi, ki so v letu, ki ga hočemo pozabiti, dobili nepričakovan in presenetljiv tržni pospešek. Velja za slovenski tržni prostor in tako rekoč vse evropske: pri nas je bila prodaja EBV še enkrat večja kot predlani, v Nemčiji, lakmusu avtomobilskega dogajanja na stari celini, je bil lanski delež električnih avtomobilov in hibridov celo 13-odstoten. Avtomobilska industrija bi si smela in morala priznati – lahko bi bilo veliko hujše, bolj temno.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
