Janez Kovačič
Evropa oziroma Evropska unija (EU) je priča dramatičnemu dogajanju na avtomobilskem trgu in v avtomobilski industriji, ki je med najbolj prizadetimi gospodarskimi dejavnostmi. Toda vse le ni zgolj črno, kajti statistika za prvo letošnje trimesečje kaže skoraj enormno povečanje prodaje električnih baterijskih vozil (EBV) in priključnih hibridov (PHEV). Hkrati pa se v EU nadaljuje upadanje prodaje avtomobilov z dizelskim motorjem, čeprav je vse več dejstev, ki vsaj deloma govorijo v njihov prid.
Po podatkih evropskega združenja proizvajalcev avtomobilov Acea se ljubezen do dizelsko gnanih avtomobilov še naprej ohlaja. V letošnjih prvem trimesečju je bil njihov delež 29,9 odstotka, medtem ko je bil v primerljivem lanskem obdobju še 33,2 odstotka. Prodanih je bilo 738 tisoč dizlov, medtem ko se je za bencinske avtomobile odločilo 1,3 milijona kupcev, njihov tržni delež pa je bil 52,3 odstotka. To je prav tako manj kot lani v tem času, a saj se ve, da se je evropski avtomobilski trg v tem času zaradi epidemije prav tako bistveno zmanjšal. Minus je bil na tako rekoč vseh trgih EU, izjema sta bila le Ciper in Litva, ki pa spadata med najmanjša trga znotraj skupnosti in nimata odločilnega vpliva na različne trende. Skupaj je bilo do 31. marca v 27 državah EU prodanih 2,48 milijona osebnih avtomobilov ali 25,6 odstotka manj kot lani.
Visoke rasti v odstotkih
Precej bolj razveseljivo je bilo dogajanje na trgu EBV in PHEV, tudi posel s hibridi brez priključnega kabla (HEV) je bil dober. Glede na pomen teh avtomobilov in tovrstnega pogona, ki naj bi bistveno vplival na uresničitev zahtev zlasti pri izpustu ogljikovega dioksida – te naj bi začele veljati s prvim dnem prihodnjega leta –, je to trend, ki navdaja z nekaj optimizma. Po podatkih Acea je bil skupni tržni delež EBV in PHEV – gre za vozila, ki so bila še lani pri nas deležna subvencije, od letos pa jo dobijo le EBV, in sicer 6000 evrov – 6,8 odstotka. Skupaj je bilo prodanih dobrih 167 tisoč vozil, od tega nekaj več kot 91 tisoč električnih baterijskih in dobrih 75 tisoč priključnih hibridov. To pomeni, da je prodaja prvih v tem obdobju poskočila za 68 odstotkov, drugih pa za 161 odstotkov. Toda kljub tem visokim plusom je tržni delež EBV v skupni prodaji avtomobilov manj kot štiri odstotke, kar je sicer precej več kot lani v tem času (2,5 odstotka), vendar je tudi jasno, da se bodo zelo težko uresničile ambiciozne napovedi o njihovi skorajšnji odločilni vlogi na avtomobilskem evropskem prostoru.
Kljub visokim plusom je tržni delež EBV v skupni prodaji avtomobilov manj kot štiri odstotke
EBV: v ospredju največji trgi
Če bolj podrobno pogledamo predvsem prodajo EBV v državah EU, potem so jih največ prodali na največjih trgih. Zelo blizu sta si v tem pogledu Nemčija (26.030) in Francija (25.960), pri čemer je bilo v prvi to povečanje 63,3-odstotno, v drugi pa kar 145,6-odstotno. Presenetljiva je – o tem smo že pisali –, Italija, kjer se je obseg prodaje povečal za skoraj neverjetnih 355 odstotkov, prodanih je bilo 5399 EBV. Slovenija je pokazala zelo vzorno navdušenost nad temi avtomobili (387), saj je bilo kupcev za 96,4 odstotka več. S tem se uvrščamo med tiste manjše trge oziroma države v EU, kjer je bila prodaja ugodna. In še o Norveški, doslej vodilni na tem področju: prodanih je bilo več kot 16 tisoč EBV, kar je bilo za več kot 12 odstotkov manj kot lani. To niti ni presenetljivo, kajti pred leti je prodaja teh avtomobilov bistveno presegala posel z bencinsko ali dizelsko gnanimi vozili, sedaj pa je kriza naredila svoje.
