100 dni policijske ure, "najbolj radikalnega in najbolj neustavnega ukrepa": Ali covid-19 ve, koliko je ura?

Ko so izginile ničle in je digitalna številčnica na Tivolski cesti v Ljubljani, prostorska instalacija umetnika pod psevdonimom "name", v petek ob 6. uri zjutraj začela odštevati čas do nove 9-urne ukinitve svobodnega gibanja, se je v Sloveniji končala že 100. policijska ura.

Prvo prepoved gibanja v nočnem času smo v Sloveniji imeli 20. oktobra 2020, na začetku drugega vala epidemije covida-19. Ukrep, politika pravi, da epidemiološki, neprekinjeno traja že četrti mesec, epidemija pa še vztraja.

Torej: kakšna je zveza med omejitvijo gibanja ponoči, ko v lockdownu na vsak način vse ugasne, in epidemijo? Covid ne ve, koliko je ura? Živimo res epidemiološki ukrep? Ustrezen ukrep? Ali prerigorozen in politično poljuben?

Vsak dan 9 ur nesvobode 

Ko smo bili po 21. uri vsi zaprti prvič, jeseni, je ustavni pravnik dr. Andraž Teršek opomnil, da sme država prepovedati gibanje in določiti tako imenovano policijsko uro samo, če razglasi izredno stanje. Če izrednega stanja ne razglasi, ravna protiustavno. 

Kaj se pokaže z vidika človekovih pravic po treh mesecih? In ne nepomembno: ali ne bi bilo prav, da je tako imenovana policijska ura že v trenutku uvedbe natančno definiran začasen, omejen ukrep v smislu prenehanja, in to ne le vsakodnevnega prenehanja, temveč datumskega prenehanja ukrepa samega po sebi? Torej da bi se že od prve nočne prepovedi vedelo, kako dolgo bo vsak večer tako.

Da, ukrep omejevanja gibanja med 21. in 6. uro je pretiran in prerigorozen, pravi dr. Miha Šepec s Pravne fakultete v Mariboru: "Je izredno invaziven, saj nam za kar 9 ur omejuje svobodo gibanja. Poteka na ravni celotne države in za vse prebivalstvo z le najbolj osnovnimi izjemami, ki so zapisane preozko. Prav tako ukrep poteka že praktično 100 dni."

Naprej. Nobenih znanstvenih strokovnih študij nimamo, ali ta ukrep zares preprečuje širjenje okužb. Končno vprašanje je torej, pravi pravnik, ne samo, ali je nujen, temveč tudi, ali je sploh primeren za sicer ustavno dopusten cilj, to je zmanjšanje števila okužb.

Šepec: Država mora biti sposobna pojasniti, kaj smo s tem pridobili 

V pravu takšno preventivno sankcioniranje in preventivno omejevanje ljudi nikoli ne sme biti dopustno, opozarja Šepec. In pride do radikalne ugotovitve, da je, po njegovem, vsakodnevno omejevanje gibanja ljudi med 21. in 6. uro celo najbolj neustaven ukrep v zgodovini Republike Slovenije!

"Tako invazivnega in dolgotrajnega posega v pravice vseh državljanov, brez kakršnegakoli predhodnega suma, ali konkretni posameznik prispeva k prenosu širjenja nalezljive okužbe, v Sloveniji še nikoli nismo imeli," opozori.

Kar kazenskega pravnika Šepca spominja na situacijo, ko mama ne more odkriti, kateri od njenih treh otrok je razbil prelepo starinsko vazo, zato vzgojno kaznuje kar vse tri.

Če se pri ukrepu že vztraja, potem bi, razlaga dalje, morala vlada nujno redno vsakotedensko preverjati smiselnost nadaljevanja ukrepa in to podkrepiti s podatki in strokovnimi analizami.

Tako kot to dela, pravijo v vladi, ko se podaljšuje druge prepovedi v epidemiji.

"Če se namreč družbi in posameznikom odrečejo temeljne pravice, in to celo na tako invazivni ravni, potem mora država biti sposobna pojasniti, kaj družba kot celota s tem ukrepom pridobi," razlaga Šepec za Večer.

MNZ:  Tudi v Sloveniji smo tako bistveno omejili širjenje virusa

Tudi na ministrstvo za notranje zadeve smo vprašali, kako po 100 dneh ocenjujejo učinke tako imenovane policijske ure. Sporočili so, da niso pristojni ocenjevati epidemioloških razmer niti posameznih ukrepov.

Ukrep začasne prepovedi gibanja v nočnem času (razen za nujne primere) je sprejet na podlagi zakona o nalezljivih boleznih "in v skladu z najnovejšimi dognanji epidemiološke in infektološke stroke". "Prepoved in omejevanje socialnih stikov med prebivalstvom sta namreč po mnenju zdravstvene stroke edino učinkovito sredstvo za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni covid-19, kar potrjujejo tudi posamezne raziskave, in temu sledijo vse države," so odgovorili.

"Glede na uvedbo omejitev gibanja v širšem evropskem prostoru" na MNZ menijo, da je ukrep tudi v Sloveniji bistveno prispeval k omejitvi širjenja virusa. "Ne nazadnje je takšno omejitev gibanja v preteklih dneh ob bistveno boljšem epidemiološkem stanju uvedla tudi Nizozemska zgolj iz preventivnih razlogov zmanjševanja tveganja širitve angleškega seva virusa."

Res je. Slovenija ni unikum v nočnem zapiranju. Različne države po Evropi so šle v podoben ukrep. A nekatere so ga vmes prekinile ali pa so imele druge ukrepe manj rigorozne. So pa tudi v Evropi (in v EU) države v epidemiji covida-19 brez tako imenovane policijske ure.

Kako dolgo še?

Pri ministru Alešu Hojsu sledijo vladnemu načrtu sproščanja ukrepov, ko bo covid-19 pojenjal. Načrt (šele) v rumeni fazi predvideva odpravo prepovedi gibanja v nočnem času v celotni državi. Z opcijo, da se odpravlja po regijah. Povprečno število tedenskih okužb mora v tej fazi pasti pod 600 dnevno in pod 500 hospitaliziranih. 

Slovenija je po skoraj letu epidemije ta čas še vedno tri četrt rdeča, četrt (spet) črna. Daleč od rumene.  

Pri ombudsmanu nimajo statistike pritožb 

Pri varuhu človekovih pravic Petru Svetini izrecne statistike, koliko ljudi se je obrnilo na njih zaradi ukrepa prepovedi gibanja ponoči, ne vodijo.

Pravijo, da nas je epidemija koronavirusne bolezni soočila z "v novejši zgodovini neznanim življenjskim položajem", to pa "da nedvomno terja in dopušča tudi omejevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin".

Tudi pri ombudsmanu navajajo 39. člena zakona o nalezljivih boleznih, ki določa, da se lahko v primeru, ko z milejšimi ukrepi ni mogoče preprečiti, da se v državi razširijo določene nalezljive bolezni, omeji gibanje na okuženih ali neposredno ogroženih območjih. "In takšno območje je glede na razmere, ki jo zaznamuje koronavirusna bolezen, po odločitvi vlade celotna država."

Da na ta način poskušajo virus zajeziti tudi druge države, dodajajo pri varuhu. Ali je določen ukrep epidemiološko primeren in učinkovit, pa tudi varuh ne more ocenjevati, "saj nima teh kompetenc s področja zdravstva (epidemiologije) in niti ni seznanjen z vsemi relevantnimi okoliščinami".

Že od začetka epidemije marca 2020 ponavljajo skozi vsa priporočila odgovornim, da morajo biti ukrepi vlade začasni (časovno omejeni), sorazmerni, nediskriminatorni, dobro utemeljeni, transparentni in zakoniti, zagotavljajo v varuhovem uradu. "Test legitimnosti pomeni, da se presoja ustavno dopustnost cilja, ki se s posegom zasleduje. Test sorazmernosti pa pomeni, da je zakonski poseg v človekovo pravico ali temeljno svoboščino za varstvo druge človekove pravice ali temeljne svoboščine oziroma ustavno dopustnega cilja v javnem interesu nujen, primeren, nediskriminatoren, zakonit in sorazmeren."

"Varuh je že večkrat opozoril, da je treba javnost celovito in transparentno obveščati o ukrepih, razlogih zanje in učinkih."

Statistika, ki jo imajo? Pri varuhu človekovih pravic redno spremljajo "poseganje v človekove pravice z ukrepi za obvladovanje koronavirusne bolezni". Na varuha so se s pobudami ljudje začeli obračati že takoj ob prvem valu marca 2020. Do decembra je obravnaval 1407 pobud v zvezi s covidom-19 (tu je tudi 487 razgovorov z ljudmi). Prevladujejo pobude na področju socialne varnosti (142), enakosti pred zakonom in prepovedi diskriminacije (106), varstva dostojanstva, osebnostnih pravic ter varnosti in zasebnosti (82), omejitev osebne svobode (40) in varstva otrokovih pravic (37).

Varuh človekovih pravic je v letu 2020 ugotovil 150 različnih kršitev, povezanih z epidemijo. Največ kršitev (57) se je nanašalo na enakost pred zakonom in prepoved diskriminacije po 14. členu ustave.

Pri čemer pri ombudsmanu ugotavljajo, da so bile posamezne kršitve ali ugotovljene nepravilnosti sistemske in so pogosto imele neposreden učinek na večje število posameznikov.