Srečko Klapš
V Združenju Frank ugotavljajo, da v sodnih postopkih, v katerih tožniki tožijo banke zaradi nepoštenih pogojev v kreditnih pogodbah v švicarskih frankih, prihaja do nedopustnega izčrpavanja potrošnikov. V zadnjih mesecih je bilo zoper banke vloženih veliko novih tožb, a bojijo se, da se bo, če ne bo prišlo do sprememb v dosedanji sodni praksi, ki je izrazito v škodo potrošnika kot šibkejše stranke, le še povečala obremenitev potrošnikov in sodišč. V zvezi s tem je Združenje Frank naslovilo pobudo na varuha človekovih pravic in poslalo poziv ministrici za pravosodje: "Varuha človekovih pravic smo podrobno seznanili s kršenjem pravic kreditojemalcev v sodnih postopkih, med njimi smo izpostavili pravico do visoke ravni varstva potrošnikov ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča (38. in 47. člen Listine EU o temeljnih pravicah). Prosili smo ga, da ukrepa v skladu s pooblastili."
Ministrici predlagali, da za tri mesece ustavi vse sodne postopke
Dodatno so v zvezi z nedopustnim izčrpavanjem potrošnikov naslovili poziv na ministrico za pravosodje, v katerem so opisali kritično stanje v sodnih postopkih v zadevah, povezanih s krediti v švicarskih frankih: "Ministrici za pravosodje smo predlagali, naj za tri mesece ustavi vse sodne postopke v primeru kreditov v švicarskih frankih, razen v izjemnih primerih (na primer v izvršilnih postopkih), kjer bi bilo to v škodo potrošnika, ter pozove vrhovno sodišče izdelavi načelnega pravnega mnenja, v katerem bo kritično ocenilo dosedanjo sodno prakso in podalo nove usmeritve za obravnavo zadev, povezanih s krediti v švicarskih frankih, ki bodo v skladu z zakonom o varstvu potrošnikov, z direktivo 93/13/EGS in s sodno prakso Sodišča EU."
Dogajanje na sodiščih pritrjuje opozorilu Združenja Frank ob zavrnitvi predloga zakona na parlamentarnem odboru za finance v letu 2019, in sicer, da je napotitev kreditojemalcev na sodišča v danih okoliščinah neodgovorno početje. Sodni postopki so dolgotrajni, tožbe, pritožbe in zahtevki za revizijo potujejo med različnimi instancami, se vračajo na nižje stopnje in ponovno nazaj na višje. Kreditojemalci, ujeti v ta absurdni vrtiljak, svoj položaj opisujejo z besedami: "To je kot brutalno padanje po stopnicah." K temu svoje prispevajo še visoke sodne takse in stroški storitev odvetnikov. "Sodišče je za tiste, ki si ga lahko privoščijo, in ne za tiste, ki iščejo pravico," je skupna ugotovitev naših članic in članov.
Pobudo varuhu za človekove pravice in poziv ministrici za pravosodje so oblikovali na podlagi politike EU, da so države članice v skladu z direktivo 93/13/EGS dolžne preveriti, koliko so njihova pravila in praksa skladni z direktivo, kot jo razlaga Sodišče EU, ter, če je ustrezno, kako je mogoče skladnost izboljšati, da se doseže učinkovito varstvo potrošnikov pred nepoštenimi pogodbenimi pogoji.
Jedro pritožbe se nanaša na sodno prakso vrhovnega sodišča
Združenje Frank je pripravilo pritožbo za Evropsko komisijo zoper Republiko Slovenijo zaradi neizpolnjevanja prava EU. V skladu z direktivo 93/13/EGS o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah so države članice dolžne zagotoviti ustrezna in učinkovita sredstva za preprečevanje nepoštenih pogojev: "Jedro pritožbe se tako nanaša na delovanje državnega organa, in sicer na sodno prakso vrhovnega sodišča, ki po našem mnenju temelji na nepravilni uporabi oziroma izvajanju zakonodaje EU v škodo potrošnika." Vrhovno sodišče RS je leta 2018 izdalo pet odločb v zvezi s krediti v švicarskih frankih, v katerih ni upoštevalo, da člen 8 direktive 93/13/EGS omogoča, da države članice zagotovijo najvišji standard varstva potrošnikov, če o tem obvestijo Evropsko komisijo. Vlada je obvestilo poslala v Bruselj že leta 2008. Kljub nedvoumno izraženemu stališču slovenske vlade je vrhovno sodišče uporabilo nižji standard varstva potrošnikov: "V pritožbi smo tudi izpostavili korupcijska tveganja pri odločanju v dveh zadevah, povezanih s krediti v švicarskih frankih."
In kje smo v Sloveniji, se sprašujejo v Združenju Frank? Vrhovno sodišče je oblikovalo sodno prakso, ki je problematična z vidika uporabe prava EU in v škodo potrošnika. "Za nami sta dva neuspešna poskusa vložitve zakona v državni zbor, prvi zaradi odstopa takratne vlade. Trenutno že drugič sedimo za pogajalsko mizo z bankami, v pogajanjih pa se jasno kaže, da je vrhovno sodišče s svojim ravnanjem slovenskim potrošnikom bistveno otežilo iskanje izvensodnih rešitev skozi zakonodajni postopek in jim odvzema pogajalsko moč," še menijo v združenju, kjer so se odločili, da problem slovenskih kreditojemalcev internacionalizirajo na ravni Evropske unije, najprej s pritožbo na Evropsko komisijo, v nadaljevanju pa tudi z instrumenti pri drugih evropskih institucijah za varstvo človekovih pravic in pravic potrošnikov.
