Urbanizacija v večjih mestih se sooča z vrsto problemov glede narave in okolja, npr. "mestni toplotni otok" in prilagajanje na spremembe podnebja, gospodarjenje in ravnanje z vodnimi viri, neustrezno in ljudem neprijazno ravnanje z drevjem, gospodarjenje s podzemnim prostorom, vodotoki v mestu itd. V pričujočem urgentnem dopisu pa opozarjamo na problematiko izgradnje velikih steklenih objektov.
Vsako pomlad, ko se dnevi podaljšujejo in postajajo toplejši, čez Slovenijo proti severu poteka množična selitev ptic. Prihajajo iz prezimovališč v Sredozemlju pa vse do južne Afrike, posamezne celo z indijskega podkontinenta. Usmerjene so proti gnezdiščem, ki ležijo večinoma severno od nas, vse do Sibirije in Arktike. Ptice pevke se selijo ponoči in posamezno. Orientirajo se po zvezdah s pomočjo lastnih notranjih kompasov. Poganjajo jih zaloge maščobe, ki jih proti jutru porabijo. Takrat začnejo iskati mesto za počitek in dnevno prehranjevanje. Mnoge tako pristanejo tudi v mestih, kot je Ljubljana, v njenih parkih, na uličnih drevesih in tudi posameznih grmih na zelenicah ali med stavbami, kjer jim ulice predstavljajo kanjonom podobne strukture. Medtem ko se zadržujejo in iščejo hrano v teh mestnih kanjonih, nehote trčijo v steklo.
Za nas ljudi je steklo prisotno povsod in je popolnoma vsakdanje, za ptice pa je to eden najbolj motečih materialov na svetu. Ptica, ki leti proti prozornemu oknu, zaznava samo prostor in predmete onstran, ne pa tudi nevidne ovire na svoji poti. Še bolj nevarno je odsevno steklo, ki prekriva številne sodobne objekte. V njihovih velikih steklenih površinah odseva okoliška pokrajina, bodisi stavbe, drevesa ali nebo. Ptice, ki letijo mimo njih, ne razlikujejo med realnimi mestnimi in pokrajinskimi strukturami in odsevom v steklu, zato se vanj zaletavajo. Nekatere ptice trke preživijo in obsedijo omamljene, a nepoškodovane, pri tem pa tvegajo, da jih bodo uplenile vrane, domače mačke ali mestne podgane. Večina jih trka ne preživi in podležejo možganskim poškodbam in notranjim krvavitvam.
Raziskovalci po svetu so na temo trkov ptic v steklene površine izvedli številne raziskave. V Veliki Britaniji ocenjujejo, da vsako leto zaradi trkov pogine 253 milijonov ptic in da ta problematika pomeni kar 44 % vseh antropogenih vzrokov za pogin ptic. Tudi raziskave iz Kanade in ZDA kažejo na negativen vpliv trkov v steklene stavbe. Tamkajšnji raziskovalci ocenjujejo, da gre za drugi največji neposredni dejavnik, ki vpliva na smrtnost ptic, takoj za plenjenjem s strani domačih mačk. V Kanadi zaradi trkov v stavbe letno pogine 16–42 milijonov ptic, v ZDA pa 365–988 milijonov, medtem ko za Evropo tovrstnih ocen žal ni.
Medtem ko domače mačke, ujede in drugi naravni plenilci iz seleče se populacije izločajo bolne, šibkejše in neprevidnejše osebke, je steklo popolnoma neselektiven "plenilec", saj pobija in iz populacije odstranjuje tako zdrave kot bolne osebke in tako zmanjšuje vitalni del populacije. Še posebej dovzetne za trke v steklo so nekatere gozdne vrste ptic, saj so v gozdu živeči selivci navajeni spretno letati skozi vrzeli med drevesnimi krošnjami. Za te in druge ranljive vrste steklo predstavlja eksistenčno grožnjo.
Izkušnje izpred poslovne stavbe ob Nazorjevi ulici v strogem središču Ljubljane (nekoč Modna hiša) kažejo, da so se takim oviram prilagodili samo lokalni mestni golobi in sive vrane, vse ostale vrste, še posebej osebki tistih vrst, ki so na selitvi, pa se zaletavajo in ubijajo. V desetdnevnem opazovanju konec septembra in začetek oktobra 2012 so opazovalci zabeležili 0,59 trka na uro opazovanja (Šumrada 2015).
Podoben, vendar glede na velikost in lokacijo ob parku Tivoli še večji problem se bo pojavil na treh ogromnih zastekljenih površinah olimpijskega bazena Ilirija. Potem ko se bo vsako pomlad na steklenih površinah pobila lokalna populacija gnezdečih ptic, bo bazen svoj neusmiljeni davek terjal tudi med spomladansko in jesensko selitvijo ptic.
Tudi razgrnjeni načrti bodočega kompleksa železniške in avtobusne postaje ob Vilharjevi cesti kažejo na pticam neprijazni stekleni kolos.
Danes že obstajajo znanje in načini, kako se izogniti gradnji smrtonosnih pasti za ptice. V tujini pri gradnji že uporabljajo steklo z UV-vzorcem ali prosojno motno steklo, ki je jedkano ali barvano, nanj nalepijo obarvane folije ali nalepke v obliki pik ali preprostih trakov do takih, ki spominjajo na silhuete živali, namestijo zunanja senčila in zaslone ali preprosto stavbe oblikujejo tako, da uporabijo neravne površine, ki ustvarjajo kontrast in neenakomerne odseve ter preprečujejo iluzijo neprekinjenega prostora (npr. Cook 2022).
Pozivamo urbaniste, načrtovalce, arhitekte in oblasti v mestnih občinah, da za zgoraj omenjene objekte in za vse bodoče načrtovane stavbe poiščejo tehnološke rešitve, ki bodo naredile stavbe vidne tudi pticam in tako preprečile njihovo pobijanje. Poskrbijo naj tudi za čim manjše toplotne izgube in ogljično nevtralnost novogradenj, česar gradnja s steklom ne zagotavlja.
Dr. Tomi Trilar, član SVO pri SAZU in prof. dr. Hojka Kraigher, tajnica 4. razreda za naravoslovne vede SAZU.
