Fizičnim osebam so banke v Sloveniji začele ležarine oziroma negativne obrestne mere za visoke depozitne zneske zaračunavati aprila letos. Prva je bila NLB, in to za zneske nad četrt milijona evrov, sedaj je ta meja praviloma postavljena pri 100 tisoč evrih, in sicer pri NLB in SKB, ki sta to mejo določili že julija in avgusta. Decembra se jima bo pri tem znesku pridružila Delavska hranilnica (DH), z novim letom pa še Nova KBM. Addiko banka ostaja pri znesku 150 tisoč evrov, medtem ko se druge banke in hranilnice, ki poslujejo v Sloveniji, (za zdaj) niso odločile za zaračunavanje negativnih obresti od teh visokih depozitnih zneskov. Praviloma znaša negativna obrestna mera 0,04 odstotka mesečno ali 0,48 odstotka letno (pri Addiko banki je 0,5 odstotka letno).
Kot zapisano, imajo od julija mejni znesek 100 tisoč evrov za zaračunavanje ležarine pri NLB, od avgusta SKB (ta bo verjetno v prihodnosti, ker je lastnik obeh madžarska OTP banka, tudi združena z Novo KBM). V DH bodo mejni znesek za obračunavanje ležarine s 1. decembrom letos s 150 tisoč evrov prav tako znižali na 100 tisoč evrov. V obračun so pri DH zajeta dnevna stanja v evrih na osebnih računih, varčevalno-hranilnih knjižicah ter stanja rentnih, obročnih in pokojninskih varčevanj ter depozitov. Pri rentnih, obročnih in pokojninskih varčevanjih ter depozitih se upoštevajo le pogodbe, sklenjene od 1. junija letos. Nadomestilo 0,04 odstotka mesečno se zaračuna za dnevna skupna stanja, ki presegajo znesek 100 tisoč evrov. Addiko banka ima mejni znesek za zaračunavanje ležarine določen pri 150 tisoč evrih, druge bančne institucije v Sloveniji za zdaj ležarine fizičnim osebam za visoka stanja ne zaračunavajo.
Kako v Novi KBM, kjer so imeli prej mejo negativne obdavčitve določeno pri 200 tisoč evrih, pojasnjujejo spremembo zneska in kaj v obdobju napovedajoče se (visoke) inflacije načrtujejo? "Stranke smo obvestili, da s 1. 1. 2022 mejni znesek za obračun nadomestila za stanje na računih strank, ki so fizične osebe, znižujemo na 100 tisoč evrov. Odločitev je posledica razmer na trgu in denarne politike ECB. Ob tem strankam za naložbe ponujamo alternativne produkte, kot so vzajemni skladi in naložbena zavarovanja. Trenutno je v veljavi tudi posebna ponudba, po kateri do 31. oktobra za vsa enkratna vplačila v vzajemne sklade Sava Infond, Raiffeisen Capital Management in Triglav sklade veljajo le polovični vstopni stroški. Če se bo zaradi pričakovane inflacije in spremenjenih razmer na trgu politika ECB spremenila, se bomo temu prilagodili," odgovarja Petra Hercog iz oddelka korporativnega komuniciranja pri Novi KBM.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
