V Banki Slovenije ugotavljajo, da je po šestih letih oziroma sedmih prišel čas, da se zgodba, povezana s sanacijo bank, v relativno kratkem času naposled konča. Zato se je guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle obrnil na strokovnjake, ki naj bi pripravili rešitve, ki bodo v skladu s pravnim redom v Sloveniji, s pogodbami EU in bodo širše družbeno sprejemljive.
Oteževalne okoliščine za Banko Slovenije
Strokovnjaki, ki so že potrdili, da bodo sodelovali v skupini, so nekdanji predsednik ustavnega in vrhovnega sodišča Franc Testen, profesor za področje civilnega in gospodarskega prava na ljubljanski pravni fakulteti Miha Juhart, nekdanji sodnik na splošnem sodišču EU, specializiran za bančno pravo EU, Miro Prek in profesor za finančno in ekonomsko pravo na luksemburški univerzi in član Evropskega bančnega organa Andre Prüm. Ustrezne podatke in informacije bosta skupini kot podporna člana zagotavljala člana z ministrstva za finance in Banke Slovenije.
Mali delničarji: Kaj pa neodvisnost?
V Društvu Mali delničarji Slovenije (MDS) pravijo, da ima predlog Banke Slovenije za imenovanje strokovne skupine veliko pomanjkljivost, ki se ji reče neodvisnost. Banka Slovenije namreč kot naročnik in plačnik v tem primeru "poda tezo, ki naj jo pravni strokovnjaki dokažejo", še ocenjujejo. Če bi Banka Slovenije imela resen namen dobiti neodvisno revizijo, bi po mnenju MDS počakala, da računsko sodišče izda mnenje o sanaciji, ki je v fazi osnutka. A očitno je presodila, da "to mnenje ne bo zelo ugodno za Banko Slovenije". Če bi bilo drugače, tik pred izdajo končnega mnenja računskega sodišča ne bi na ustavno sodišče vložila pobude za novo presojo, ali je računsko sodišče pristojno za pregled te problematike.
Vasle je spomnil, da sodno varstvo nekdanjim imetnikom podrejenega dolga še vedno ni ustrezno urejeno. Ustavno sodišče je izvajanje zakona, ki naj bi urejal to področje, preteklo leto zadržalo kot potencialno neskladnega z ustavo. V zvezi s policijsko preiskavo v Banki Slovenije je Evropska komisija zaradi zasega dokumentov Evropske centralne banke (ECB) sprožila postopek zaradi kršitev prava EU pred sodiščem EU.
Izvajanje določila zakona o Banki Slovenije, ki revizijo procesa bančne sanacije nalaga računskemu sodišču, pa je ustavno sodišče pred časom zadržalo, da bi ugotovilo njegovo skladnost z ustavno ureditvijo v Sloveniji. "Takšne razmere tudi bistveno otežujejo delo Banke Slovenije – bremenijo naše poslovanje in otežujejo izvajanje naših nalog. Škodijo pa tudi ugledu države," pravi guverner Vasle. Skupino neodvisnih, uglednih strokovnjakov, ki bodo pripravili nabor predlogov za celovito ureditev omenjenih odprtih vprašanj na podlagi svojega poglobljenega razumevanja ne samo razmer na ožjem strokovnem področju, ampak tudi z vidika delovanja celotne družbe, se je odločil ustanoviti, ker se zaveda, da v Banki Slovenije kot stranka v postopku pri reševanju tega vprašanja ne morejo biti popolnoma nepristranski. "Verjamem, da bodo predlogi tako oblikovane skupine pripomogli k dvigu strokovne ravni razprave in h konstruktivnemu pristopu k reševanju odprtih vprašanj," je še pojasnil Vasle.
Sodba sodišča EU do konca leta
Slovenija je banke sanirala leta 2013 z dokapitalizacijo v višini 5 milijard evrov in izbrisom podrejenega dolga v višini okoli 600 milijonov evrov. Zaradi sumov nepravilnosti pri sanaciji bank je julija 2016 v Banki Slovenije potekala kriminalistična preiskava. Kriminalisti so takrat zasegli dokumente Banke Slovenije. Ker je Evropska komisija ocenila, da je Slovenija s tem kršila pravni red EU, je na sodišču EU vložila tožbo proti Sloveniji. Pravobranilka sodišča je septembra objavila mnenje, v katerem trdi, da je Slovenija dvakrat kršila pravni red EU. Veliki senat sodišča EU naj bi sodbo podal do konca leta.
Vložili zahtevo za presojo ustavnosti
V zadnjih dveh letih v Banki Slovenije poteka tudi revizija računskega sodišča o izvajanju nadzorstvene funkcije Banke Slovenije. "V sklepni fazi tega procesa ocenjujemo, da se izvaja tako, da posega v neodvisnost Banke Slovenije. Zato sem se odločil, da ponovno zaščitimo neodvisen položaj, ki nam ga zagotavljata ustava in pogodba o delovanju EU. V Banki Slovenije smo tako vložili zahtevo za presojo ustavnosti določb zakona o Banki Slovenije v delu, ki računskemu sodišču omogoča nadzor nadzorniških praks Banke Slovenije. Ta vključuje tudi predlog za začasno zadržanje izvajanja teh določb," pravi prvi mož Banke Slovenije.
Po njegovih besedah si računsko sodišče ta člen razlaga preveč ohlapno, saj ne presoja le, ali je Banka Slovenije izvedla vse predpisane postopke, ampak posega tudi v njene strokovne odločitve. Tako ohlapna razlaga pristojnosti računskega sodišča bi po oceni Banke Slovenije negativno vplivala na njene prihodnje vsebinske odločitve.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
