Epidemija v Sloveniji je še vedno v polnem razmahu, je na današnji tiskovni konferenci vlade o covidu-19 povedala epidemiologinja Bojana Beović. Opažajo pa v zadnjih dneh posamezna izboljšanja. Manjše število bolnikov potrebuje bolnišnično zdravljenje in intenzivno nego. Zmanjšalo se je tudi število sprejemov iz domov za starejše v bolnišnico. Tako je zaradi velike prekuženosti, je ocenila. Več kot polovica stanovalcev domov starejših je covid-19 že prebolela, "nekateri tudi z žalostnim koncem", in precej stanovalcev je bilo cepljenih. V tem smislu je epidemija po besedah Beovićeve pod kontrolo.
Teža okužb se premika k nekoliko mlajšim
Še vedno pa je dnevno število pozitivnih testov visoko. Čeprav s cepivom še nismo uspeli zaščititi vseh starejših, predvsem tistih, ki ne živijo v domovih za starejše, se zelo verjetno teža okužb zdaj premika v nekoliko mlajše populacije, je ocenila vladna epidemiologinja.
Naša krivulja epidemije pa je nekoliko drugačna kot v večini evropskih držav, kjer so z zelo podobnimi ukrepi, kot so naši, uspeli vsaj začasno znižati število okužb.
"Slovenija res ne sodi med države z zelo strogimi ukrepi. In vendar bi pričakovali, da bi bila krivulja vsaj za nekaj časa nižja." Razlogi, da ni, so številni, je ocenila, "dogajanje v družbi je zelo težko spreminjati".
Zdravljenje covida-19 pa je zadnje mesece vendarle napredovalo, smrtnost se je zmanjšala po svetu z uporabo dokazano učinkovitih sodobnih zdravil. Po besedah Beovićeve je tudi pri nas smrtnost - število umrlih glede na število primerov - pod evropskim povprečjem in tudi z večjim številom bolnikov ni bistveno narasla. "To nas veseli, ker pomeni, da je zdravstveni sistem v danih razmerah opravil izjemno dobro delo."
Rezervirali smo tudi nova monoklonska zdravila
Nova zdravila? Omenila je monoklonska protitelesa, registrirana že v ZDA (dobil jih je na primer bivši ameriški predsednik Donald Trump), zdaj pa so počasi na poti tudi v Evropo. Slovenija sodeluje v skupnem evropskem naročilu in ima rezerviranih od 1000 do 2000 odmerkov. Ni pa še to zdravilo registrirano v Evropski uniji in časa, kdaj ga bomo lahko uporabljali, ni mogoče napovedati.
V manj kot enem letu, kar je bil odkrit genom virusa, imamo na voljo že tudi več cepiv. Nismo zadovoljni z dobavami, ni pa realno pričakovati, ob tako hitrem razvoju, da bomo imeli takoj na voljo milijarde cepiv, je ocenila.
Učinkovitost cepiv je različna, niso pa te razlike tako zelo pomembne za obvladovanje epidemije, pravi Beovićeva, ker želimo v prvi vrsti zmanjšati število hudo bolnih, ki potrebujejo hospitalizacijo, "spremeniti bolezen v bolj navaden prehlad ali navadno gripico, kot nekateri zaničevalno rečejo."
2 odstotka okužb predstavlja britanski sev
Ali bodo cepiva sposobna preprečiti tudi prenašanje virusa? Prve raziskave kažejo, da so v tem smislu delno učinkovita. Ker pa o tem še ni veliko znano, se je treba naprej držati ukrepov: maska, razkuževanje, čim manj druženja.
Gre za vrsto virusa, ki je nagnjen k spremembam, pa je Beovićeva rekla o novih sevih koronavirusa. Zdaj kaže, da ima pri nas približno 2 odstotka obolelih tako imenovano britansko varianto virusa, ki je dobila ime B117 in lahko povzroča tudi težjo obliko bolezni. Kaj to za nas pomeni? Ocenjuje se, da je bilo pri nas s koronavirusom okuženih in so vsaj deloma imuni že okoli pol milijona ljudi, kar predstavlja nekolikšno zavoro.
Nova varianta virusa nima toliko možnosti, če se bomo strogo držali ukrepov, je opozorila, in tudi, če ocena dosedanje prekuženostii drži. Če bi se epidemiološka krivulja dvignila, bi morali ukrepe (spet) okrepiti, kot to delajo tudi druge države. Do bolj normalnega življenja nas čaka še nekaj tednov ...
