Ko je bil velik del sveta v zaklepanju, se je naš čas, porabljen za videoklice, komuniciranje po klepetalnikih in elektronski pošti, hitro raztegnil. Videokonference so tudi razširile namen - od orodja za poslovne sestanke do nečesa, kar uporabljamo za druženje, duhovno oskrbo in celo zmenke ter poroke. Izkušnje iz obdobja pandemije že spreminjajo delovne navade, pogoje dela, ponekod celo prostorsko načrtovanje mest.
Zoom utrujenost in pomanjkanje samozavesti
Ni dvoma, da so platforme, kot je Zoom, zelo koristne. Toda ves čas, porabljen za videoklice, ima nekaj pomanjkljivosti, opozarja profesor organizacijskega vedenja Andre Spicer z Univerze v Londonu: "Zanašamo se na to, da smo povezani z ljudmi, kljub temu nas lahko videokonferenčno druženje pusti utrujene in prazne. V času izolacije so nam platforme ponudile nekaj podobnega običajnemu življenju, vendar se lahko zdijo odnosi neresnični. Ta občutek je spodbudil proučevanje nove psihološke stiske: zoom utrujenost."
Ko z zaslonom komuniciramo z drugim človekom, se naši možgani naprezajo veliko bolj kot sicer. Pogrešamo veliko namigov, ki bi jih imeli med pogovorom v resničnem življenju, kot je vonj v sobi ali kakšna podrobnost v perifernem vidu. Te dodatne informacije pomagajo našim možganom, da razumejo, kaj se dogaja. Nadvse pomembna je tudi govorica telesa, ki je med videoklicem ne zaznamo. "Ko teh dodatnih informacij ni več, se morajo naši možgani bolj potruditi, da bi razumeli, kaj se dogaja. To nas lahko včasih spravi v slabši položaj. Na primer, metaanaliza zaposlitvenih razgovorov je pokazala, da so se ljudje pogovarjali slabše, ko so bili intervjuvani prek videopovezave kot osebno," piše Spicer. Poseben učinek ima tudi okence, kjer program predvaja naš obraz, med interakcijo z drugimi se bolj zavemo sebe, kar nas lahko naredi manj samozavestne, če je naša samopodoba že tako načeta. Strokovnjaki zato priporočajo zvočne konference brez videa, klepetalnice in elektronsko pošto.
Prihranki že, a ne za ceno pravic
"Osebni stik je nenadomestljiv"
Tudi na MOM razmišljajo o delu od doma
V Sloveniji so interes za delo od doma izrazili mnogi pisarniški delavci, denimo iz javne uprave. "Ugotavljamo, da je interes zaposlenih tudi po epidemiji bistveno večji, kot je bil v času pred epidemijo," je za TV Slovenija izjavil Peter Pogočar z direktorata za javni sektor. A za javne uslužbence je pravna podlaga za delo od doma precej zapletena, medtem ko je bilo v času epidemije delo od doma odrejeno. O uvedbi večjega deleža dela na daljavo razmišljajo tudi na Mestni občini Maribor, kjer prav tako omenjajo zapletena pravila za uvedbo dela na daljavo: "Mestna občina Maribor za zdaj proučuje možnosti za uvedbo dela od doma v času, ko ni razglašena epidemija. Končna odločitev o uvedbi možnosti tovrstnega načina opravljanja dela pa še ni bila sprejeta, saj je za to treba proučiti več vidikov - pravne podlage, varstvo pri delu, zagotavljanje opreme ..."
Zaposleni bodo želeli biti vidni
"A po nekaterih podatkih bo pisarnam počasi odklenkalo," je nedavno dejal predsednik uprave Barclays Jes Staley, medtem ko je šef Morgan Stanley James P. Gorman, ki je sam zbolel za covidom-19, dejal, da bo imela banka "veliko manj nepremičnin", 35 milijonov funtov, ki jih porabi za drage pisarne, pa da raje porabi za zaposlene. Spicer medtem opozarja, da bo prav recesija preprečevala delo od doma, v strahu za službe bodo zaposleni želeli, da jih šef vidi, da resnično delajo. Analize pri ljudeh, ki delajo od doma, torej odstranjeni od centra organizacije, po navodilu delodajalca in ne po lastni volji, namreč kažejo, da se čutijo izgnane. Delo v kolektivu ima namreč kar nekaj lastnosti, ki so nenadomestljive, recimo druženje, vzpostavljanje socialne mreže in izpolnitev ob delu s kolegi.
Podjetje Twitter je prav zato ohranilo pisarne, zaposleni pa lahko izbirajo, ali bodo delali od doma ali ne. To je po mnenju strokovnjakov tudi najboljša rešitev.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
