Boj za Gen-I: Bo največji trgovec z elektriko ostal brez vodstva?

Jutri je zadnji dan aktualnega mandata uprave Gen-I z Robertom Golobom na čelu. Družbenika največjega slovenskega trgovca z elektriko za zdaj še nista našla skupnega jezika o morebitnem nasledniku Goloba na čelu družbe.

Gen-I je v lasti dveh družbenikov s polovičnim lastniškim deležem. Prvi je državno podjetje Gen energija, drugi pa je družba Gen EL, v katerem ima 50-odstotni delež Gen-I, četrtinska deleža pa imata družbi Elektro Ljubljana in Gen energija. Kot smo že poročali, so nadzorniki družbe Gen energija zavrnili predlog generalnega direktorja te družbe Martina Novšaka, da bi Gen-I še en mandat vodil Robert Golob. Namesto tega so za predsednika in člana uprave predlagali Jureta Sokliča, sicer člana nadzornega sveta Gen energije, in Davorina Dimiča, a predlog na skupščini Gen-I ni dobil podpore.

Pred kratkim so nadzorniki Elektra Ljubljana z mesta predsednika uprave te družbe krivdno razrešili Andreja Ribiča, ki pa je za zdaj še predsednik nadzornega sveta Gen-EL-a, ki ga sicer vodi Martina Pohar. Ribič je javno povedal, da naj bi mu razrešitev že pred časom napovedal generalni sekretar SDS Borut Dolanc na sestanku v prostorih poslanske skupine SDS v državnem zboru. Z njegovo menjavo se je aktualna oblast približala očitnemu končnemu cilju - menjavi Goloba na čelu družbe, ki je v zadnjih letih ustvarila več kot dve milijardi evrov letnega prometa. Golob se bo torej moral ta teden posloviti z mesta predsednika uprave, nove uprave pa ni. Kako se je lahko to zgodilo?

V skladu z družbeno pogodbo Gen-I nima nadzornega sveta, ki bi bil sicer po zakonu dolžan imenovati upravo, temveč sta družbenika to pristojnost prenesla na skupščino. Ta pa mora odločiti s soglasjem. Dokler se torej oba družbenika ne bosta strinjala s predlogom za novo upravo, ta ne more biti imenovana. Tako bi se lahko tudi zgodilo, da bi začasno vodstvo postavilo sodišče.

Poseg sodišča bi moral biti skrajni ukrep

Profesor korporacijskega prava s Pravne fakultete Univerze v Mariboru dr. Saša Prelič pojasnjuje, da lahko takšen ukrep pride v poštev kot skrajno sredstvo, kot nekakšen "ultima ratio", če bi družbenika že izčrpala vse druge možnosti. "Družbenika bi se morala aktivno angažirati v iskanju sprejemljive rešitve. Precej nenavadno je, da se vprašanje, kdo naj vodi družbo, zaupa v reševanje tretjim osebam. To vprašanje je imanentno vprašanje lastnika, v katerega interesu naj bi bilo, da vodenje družbe poveri osebi, ki ji ne samo zaupa, ampak ima za to tudi potrebne strokovne kvalifikacije in znanja."

Institut tako imenovanega "zasilnega direktorja", ki ga lahko imenuje sodišče, je po mnenju dr. Preliča namenjen zlasti premagovanju nerešljivih položajev, ko so vse druge korporacijske možnosti dokončno izčrpane. "Primer takega položaja bi denimo bil, če bi družba nenadoma ostala brez vseh članov uprave in nadzornega sveta. Tedaj bi se namreč postavilo pravno vprašanje, kdo naj v okoliščinah, ko ni ne uprave in ne nadzornega sveta, na zakonsko skladen način skliče skupščino, da bi ta lahko izvolila nov nadzorni svet, ta pa bi v nadaljevanju lahko veljavno opravil imenovanje novih članov uprave. Institut "zasilnega direktorja" omogoča, da lahko vsakdo, ki ima pravni interes, sodišču predlaga, da to imenuje začasnega direktorja, predvsem zato, da ta lahko izpelje vse potrebne korporacijske korake, ki so potrebni za oblikovanje manjkajočih organov družbe."

Ni znano, kdaj bo sklicana skupščina

Med tistimi, ki imajo pravni interes, so gotovo tudi lastniki, pojasnjuje dr. Prelič, a dodaja, da se od njih vendarle utemeljeno pričakuje, da si bodo sposobni sami postaviti vodstvo družbe. "Nastala situacija nakazuje tudi na probleme, ki jih povzroča zahteva po soglasnem odločanju na skupščini, saj obstoječa družbena pogodba očitno ne vsebuje pravil za učinkovito premagovanje 'deadlock' položaja. Zato je koristno, da se z družbeno pogodbo vnaprej določi način, na katerega se organ, in s tem družba, iz nastale situacije lahko učinkoviti reši." Če bi imela družba nadzorni svet, bi lahko funkcijo predsednika uprave do imenovanja uprave s polnim mandatom opravljal eden od članov nadzornega sveta, kar pa, kot rečeno, v Gen-I ni možno.

Novo skupščino mora v skladu z družbeno pogodbo sklicati uprava družbe, to mora storiti vsaj 25 dni pred dnevom seje, a družbena pogodba dopušča tudi možnost, da se družbenika dogovorita drugače. Na Gen-I smo poslali vprašanje, kdaj bo naslednja skupščina in o katerih predlogih bodo na njej odločali, a odgovora do zaključka redakcije nismo prejeli. Poleg Goloba so v iztekajočem se petletnem mandatu v upravi Gen-I še Danijel Levičar, Igor Koprivnikar in Andrej Šajn.