Premier JanezJanša je na sobotnem dogodku v organizaciji iranske diaspore pozval k neodvisni preiskavi pokola političnih zapornikov v Iranu leta 1988. Opozoril je tudi na vlogo novoizvoljenega iranskega predsednika Ebrahima Raisija v tem pokolu.
Zaradi njegovih izjav je iransko zunanje ministrstvo na pogovor poklicalo slovensko veleposlanico v Teheranu Kristino Radej. Obsodili so Janševo udeležbo na dogodku in njegove izjave ter zahtevali pojasnila. EU pa so pozvali k pojasnitvi stališč.
Borrell je po današnjem zasedanju zunanjih ministrov EU v Bruslju v odgovoru na novinarsko vprašanje povedal, da je govoril s slovenskim zunanjim ministrom Anžetom Logarjem, na zasedanju pa da o tem niso javno razpravljali.
MZZ na pogovor poklicalo iranskega veleposlanika
Zunanje ministrstvo je danes na pogovor poklicalo iranskega veleposlanika v Sloveniji. Pojasnili so mu, da Slovenija vselej zagovarja človekove pravice in temeljne svoboščine. Na pogovor so ga poklicali, potem ko je iransko zunanje ministrstvo zaradi izjav premierja Janeza Janše glede Irana na pogovor poklicalo slovensko veleposlanico v Teheranu.
Kot so zapisali na MZZ, so iranskemu veleposlaniku pogovoru prenesli stališče, da Slovenija vselej zagovarja človekove pravice in temeljne svoboščine. "To je v skladu z našimi vrednotami in zakonodajo. Slovenija in Evropska unija temeljita na odločni zavezanosti spodbujanju in zaščiti človekovih pravic, demokracije in pravne države po vsem svetu. To je v središču naših odnosov z drugimi državami in regijami," so poudarili.
Človekove pravice so univerzalne, nedeljive in medsebojno odvisne ter veljajo za vse ljudi, tudi za zapornike ne glede na dejanja, za katera so bili obtoženi.
"Aktivnosti Slovenije nikoli in na noben način niso uperjene proti katerikoli državi, ampak so v bran spoštovanja univerzalnih človekovih pravic in dostojanstva vsakogar," so poudarili.
Logar odgovarjal novinarjem v Bruslju
Da so človekove pravice v središču slovenske zunanje politike, je na novinarski konferenci v Bruslju po srečanju zunanjih ministrov EU dejal tudi vodja diplomacije Anže Logar. Na vprašanje, ali se mu zdijo takšne izjave premierja predsedujoče Svetu EU primerne v času, ko potekajo pogovori z Iranom glede jedrskega sporazuma, pa je Logar odgovoril, da se je Janša referiral na izjavo organizacije Amnesty International (AI), objavljeno 19. junija. Če se postavlja pod vprašaj Janševo izjavo, se torej pod vprašaj postavlja tudi to, kar je zapisal AI, je dodal.
Pojasnil je, da je v nedeljo na poti iz Hrvaške v Bruselj po telefonu govoril z iranskim zunanjim ministrom Mohamedom Džavadom Zarifom, ki ga je vprašal, ali stališča, ki jih je izrazil Janša kot predsedujoči Svetu EU, izražajo uradna stališča EU, saj da je bilo nekaj zmede, ker Slovenija sedaj predseduje Svetu EU.
Borrell je, kot je povedal, iranskemu ministru pojasnil, da lahko ima članica unije svoja stališča o določenih temah, a da ta, četudi ta članica predseduje Svetu EU, ne predstavljajo uradnih stališč EU.
Na zunanjepolitičnem področju uradna stališča EU na ravni voditeljev predstavlja predsednik Evropskega sveta Charles Michel, na ministrski ravni pa visoki zunanjepolitični predstavnik, je še poudaril Borrell.
Ob tem je spomnil na podoben primer, ko je madžarski premier Viktor Orban podal izjave glede Kitajske, ter ponovil, da kot takrat tisto ni bilo stališče unije, tudi v primeru izjav slovenskega premierja to ni bilo stališče unije.
Stališče unije glede Irana je po Borrellovih besedah uravnoteženo - izvajati političen pritisk, ko je to potrebno, in obenem poskušati sodelovati, ko je to potrebno, na primer glede iranskega jedrskega programa. EU si z vsemi močmi prizadeva rešiti ta dogovor.
Visoki zunanjepolitični predstavnik je še pojasnil, da Janša sicer ni na nobeni točki dejal, da govori v imenu EU, vendar so ga v razpravi predstavili kot predsedujočega Svetu EU, kar da je povzročilo nekaj zmede.
Borrell je na vprašanje odgovoril v španščini. Tako se je odločil, da bi njegove besede zagotovo bile razumljene pravilno in da ne bi bilo napačnih tolmačenj, je poudaril, preden je odgovoril.
Z navedenim je visoki zunanjepolitični predstavnik odgovoril na vprašanja, ali se mu zdijo Janševe izjave primerne, ali izražajo stališča unije in ali ga skrbi, da bi lahko takšne izjave vplivale na pogovore o iranskem jedrskem programu. Osredotočil se je torej na vprašanje, ali izražajo stališča unije.
Same vsebine Janševih izjav Borrell ni izrecno komentiral. Na podlagi neuradnih informacij pa je mogoče razumeti, da se Bruslju sama sporočila glede človekovih pravic ne zdijo sporna, pač pa da je vprašljiv način, kako so bila podana.
Slika ni črno-bela tudi zato, ker je bila skupina, ki je organizirala dogodek, v okviru katerega je Janša podal izjave, tista, ki je razkrila iranski jedrski program, kar je bil eden od razlogov, da jo je unija umaknila s seznama terorističnih organizacij.
