Ne dvomim, da bi lahko na večini tekmovanj za besedo leta 2020 v različnih jezikih sveta že danes razglasili zmagovalko. Covid-19, beseda s številko, s katero smo se podrobneje seznanili v letošnjem marcu in jo od takrat slišimo vsak dan. Doma, na delovnem mestu in v drugih sferah našega življenja. Virus, ki je prerasel v pandemijo, se je zagrizel v vse pore in postal del nas, spremenil je naše navade in življenjske tokove. Štirideset milijonov potrjenih okuženih, več kot 1,1 milijona pripisanih smrtnih žrtev. Za nekatere znanilec vesoljnega potopa, za druge pretveza, pod katero se kratijo osnovne pravice državljanov po vsem svetu.
Covid-19 je vse to in še več. Je razlog, da po letu 2008 in svetovni finančni krizi ponovno govorimo o recesiji globalnih razsežnosti z nepopravljivimi posledicami. Zaustavitev svetovnega gospodarstva v drugem kvartalu 2020 je pustila za seboj milijone izgubljenih delovnih mest in po podatkih Svetovne banke dodatnih 100 milijonov ljudi pod pragom revščine. Samo v ZDA je število brezposelnih preseglo 22 milijonov. Chicago Booth School of Business v svoji nedavni raziskavi ugotavlja, da bi lahko bilo v ZDA posledično trajno izgubljenih 42 odstotkov delovnih mest. V času finančne krize je to število preseglo šest milijonov Američanov, tokrat bi lahko preseglo devet milijonov. Pričakovati je namreč, da panoge, kot so trgovina, hotelirstvo, gostinstvo in letalska industrija tudi ob polnem okrevanju gospodarstva ne bodo več delovale v takšnem obsegu kot pred krizo.
V zadnjih desetletjih je naše gospodarstvo doživelo globoko preobrazbo. Priča smo nepretrganemu razvoju in povečevanju moči finančnega sektorja pri organizaciji družbenoekonomskih odnosov v svetovnem sistemu. Vzpon finančnega sektorja se je v tem času kazal v globalni ekspanziji finančnih trgov, izjemni rasti finančnega premoženja v obliki vrednostnih papirjev (delnic in obveznic) in finančnih derivatov ter v čedalje pomembnejši vlogi finančnih institucij (zlasti centralnih bank) pri organizaciji svetovne ekonomije. Pojav, ki ga v ekonomiji poimenujejo "financializacija", je po izbruhu pandemije, kot kaže, dobil nov pospešek in povzročil še večjo dohodkovno neenakost. Po podatkih analitske hiše Bloomberg ima 50 najbogatejših v ZDA toliko premoženja kot slaba polovica (165 milijonov) Američanov skupaj, premoženje izbrancev pa se je samo v letu 2020 povečalo za 339 milijard dolarjev.
V mednarodnem boju za razvoj cepiva, ki bi zlasti ranljive skupine ljudi obvarovalo pred virusom in nas vrnilo v stare tirnice, navadni državljani ne moremo sodelovati. Si pa od pandemije morda le lahko obetamo nekaj pozitivnih stvari. Mednarodni denarni sklad (MDS), ki navadno ni naklonjen pretiranemu zadolževanju, voditelje razvitih in razvijajočih se držav poziva k javnim investicijam, med drugim v obliki naložb v zdravstvo, infrastrukturo, digitalizacijo družbe in zeleno tehnologijo. Po mnenju MDS imajo večje in ciljno usmerjene naložbe držav ravno v obstoječih razmerah, ko primanjkuje naložb zasebnega sektorja, največji multiplikativen učinek na gospodarsko rast in posledično zaposlovanje. Torej si lahko le obetamo lepšo in bolj zeleno prihodnost.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
