(BORZNI KOMENTAR) Kdo bo prvi zategnil pas

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Reuters

Centralni bankirji se bodo v bodoče spopadli z zapletenim dejanjem, kako postopno zmanjšati izjemne denarne spodbude in ob tem ne sprožiti panike na trgu, kot se je to zgodilo leta 2013. Korak je neizogiben, vprašanje pa je, katera centralna banka bo to storila prva in kdaj ter ali lahko tvegane naložbe to prebrodijo brez posledic.

Pred osmimi leti je takratni član Feda Jerome Powell razglasil "znaten napredek" pri doseganju gospodarskih ciljev in priporočil zmanjšanja odkupa obveznic. FOMC, ki ga je takrat vodil Ben Bernanke, je odločitev o tem sprejel maja, kar je sprožilo padec trgov v letu 2013. Danes se oblikovalci monetarnih politik od Feda do ECB soočajo z izzivom, kako zmanjšati odkupe obveznic in hkrati zagotoviti nemoten, enoten prehod po krizi.

Mag. Barbara Gačnik
Matej Kristovič

Trenutna ključna skrb trga je, kako bo Fed izpeljal umik odkupov obveznic. Po anketi Bank of America upravitelji premoženja kot najvišje tveganje ocenjujejo tveganje neorganiziranega umika odkupa obveznic, ki bi sprožilo podoben preplah kot leta 2013. Omenjeno jih skrbi bolj kot višja inflacija.

Pretekli teden je predsednik St. Louis Feda James Bullard komentiral, da bo zategovanje denarne politike vezano na uspešno cepljenje prebivalstva. Za ZDA je čredna imuniteta pričakovana konec poletja, ravno v času letnega simpozija v Jackson Holu, kjer bo umik odkupov zagotovo glavna tema pogovora. V Evropi je član ECB Francois Villeroy de Galhau namignil na morebiten izstop iz programa nujnih nakupov obveznic marca prihodnje leto, saj njihov osnovni scenarij v tem času predvideva konec pandemije. Centralna banka Kanade je že začela zmanjševati nakupe obveznic, prihodnji teden pa najverjetneje sledi še dodatno znižanje odkupov. Kanadska centralna banka je namreč od lanskega marca do danes odkupila več kot tretjino državnih obveznic, največ med vsemi centralnimi bankami. Angleška centralna banka bi se o zmanjševanju odkupa obveznic lahko odločala že prihodnji mesec, še posebno če se bodo napovedi gospodarske rasti še naprej povečevale.

Spodbudni ekonomski podatki pomenijo, da je zategovanje monetarne politike neizogibno. Kljub temu pa je še vedno prezgodaj, da bi Fed pričel zmanjševati odkupe, saj je osredotočen na vsesplošen dvig zaposlenosti in pregretje ekonomije v ZDA. Stopnja brezposelnosti je še visoka, 6-odstotna. Zmanjševanje spodbud bo težka naloga in Fed gotovo ne bo ponovil napake iz leta 2013, zato obljubljajo "veliko preglednost". Udeleženci na trgu in primarni trgovci ne pričakujejo upočasnitve odkupov vsaj do konca leta 2022.

Med monetarnimi politikami centralnih bank obstajajo razlike predvsem v primarnih ciljih, ki jih zasledujejo. Zaradi različne stopnje precepljenosti prebivalstva je neenakomerno tudi ekonomsko okrevanje in zategovanje politike tako ne bo hkratno. Zaradi teh razlik vlagateljem svetujemo dodatno razpršitev portfelja. Kakorkoli, zategovanju monetarne politike se v bodoče ne bomo izognili, z njim se bo prav gotovo, vsaj kratkoročno, povečalo tudi tržno tveganje. Upajmo, da se ne bo ponovil še preplah.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta