V novembru so bili predstavljeni zanimivi rezultati množičnega testiranja na covid-19 v italijanski pokrajini Južna Tirolska, znani po zimski turistični dejavnosti in "črni ovci" iz začetka pandemije. Pozitiven je bil slab odstotek testiranih, a večina jih je bila povsem brez simptomov. To pomeni, da so se prosto gibali, saj niso vedeli, da so okuženi, in virus se je lahko nemoteno širil. Pomembno je zlasti to, da so na prostovoljno testiranje s hitrimi antigenskimi testi povabili okoli 350 tisoč prebivalcev Južne Tirolske, kar je 70 odstotkov. Testiranja se je udeležilo 322.313 ljudi oziroma 65 odstotkov prebivalcev. Takšna praksa bo omogočila zveznim oblastem vzpostaviti nadzor nad pandemijo, sledilo pa bo sproščanje ukrepov za zajezitev virusa.
Če nadaljujemo testiranja na nacionalni ravni, velja pri tem omeniti Slovaško. Po uradnih podatkih programa, ki so ga pozorno spremljale druge evropske države, je bilo pri poskusu testiranja slovaškega prebivalstva na covid-19 ugotovljenih 57.500 primerov novih okužb v le dveh vikendih testiranj. S hitrimi antigenskimi testi so samo v prvem vikendu v začetku novembra testirali 3,6 milijona ljudi (dobri dve tretjini prebivalstva). Ob visoki udeležbi na testiranju so odkrili nekatera prej neznana žarišča v državi in zaznali asimptomatske okužbe.
Čeprav se poraja vprašanje o zanesljivosti antigenskih testov, je takšno testiranje najbrž korak v pravo smer in dobra podlaga za sproščanje ukrepov na nacionalni ravni. Morda so se tega zavedli tudi vladajoči v Sloveniji, ki premore le nekoliko več prebivalstva kot prestolnica naše severne sosede, ter napovedali množično in usmerjeno testiranje dela prebivalstva v decembru. Premetavanje številk o okuženih in zapiranje občinskih meja najbrž ni prava rešitev, saj ni mogoče v nedogled imeti zaprtih delov gospodarstva.
Zagotovo panoge, kot so trgovina, gostinstvo in turizem, v nasprotju z v času pandemije manj prizadetimi panogami tudi ob polnem okrevanju gospodarstva ne bodo več delovale v takšnem obsegu kot pred krizo, a gospodarstvu je treba nuditi vso podporo in ga pustiti, da zadiha s polnimi pljuči. Slovenske družbe so že večkrat dokazale, da so se zmožne prilagoditi drugačnim, kriznim razmeram.
V tej luči se berejo objavljeni rezultati skupine Krka za obdobje od januarja do septembra 2020. Družba je dosegla prodajo v višini 1,16 milijarde evrov, kar je 6 odstotkov več kot v primerljivem lanskem obdobju, in ustvarila 210,1 milijona evrov čistega dobička oziroma 22 odstotkov več kot v primerljivem lanskem obdobju. Ob objavi rezultatov je predsednik uprave družbe Jože Colarič omenil, da je družba kljub izzivom, povezanih s covidom-19, z zdravili nemoteno oskrbovala številne trge. V družbi so prilagodili nekatere poslovne procese in prešli na večjo uporabo e-komunikacijskih orodij. Posledično so lahko zadovoljni tudi delničarji družbe, saj je delnica Krke v tem letu, kljub povečani nihajnosti na kapitalskih trgih, pridobila 20 odstotkov, medtem ko je slovenski borzni indeks SBITOP v negativnem območju pri -4,4 odstotka. Kar pa glede na vse pretrese sploh ni slabo in je primerljivo z referenčnim indeksom vodilnih evropskih družb Eurostoxx 50, ki je letos izgubil še dober odstotek več.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
