(BORZNI KOMENTAR) Ne pregreva se le ozračje

V letu 2020 so dominirale zgodbe, kot so "ostani doma delnice", v letu 2021 pa so prišle v ospredje nove zgodbe, povezane z odpiranjem gospodarstev in postpandemičnim okrevanjem. Pričakovanja glede gospodarskega okrevanja temeljijo na uspešnem cepljenju prebivalstva in nadaljnji podpori tako centralnih bank kot tudi vlad. Pred nami je tako pričakovano obdobje nadpovprečne gospodarske rasti, katerega gonilo bo znova ameriško gospodarstvo. Glede na zadnje makroekonomske napovedi si lahko letos v ZDA obetajo gospodarsko rast, ki bo presegla mejo 6 odstotkov. Druga ključna razvita gospodarstva, kot so evroobmočje, Japonska in Velika Britanija, so v prvem četrtletju doživela kontrakcijo, okrevanje bo sledilo v preostanku leta.

Relativno uspešnost ZDA lahko v precejšnji meri pripišemo hitrejšemu cepljenju prebivalstva. Po podatkih nacionalnega Centra za nalezljive bolezni je Združenim državam do sredine maja uspelo cepiti z vsaj eno dozo 46,2 odstotka prebivalstva oziroma z obema dozama 35 odstotkov. Za primerjavo: Nemčiji je v istem obdobju uspelo cepiti 28 odstotkov prebivalstva z eno dozo, popolnoma pa le 8 odstotkov. Projekcije kažejo, da bo ZDA do poletja uspelo ukrotiti pandemijo, Evropa bo temu sledila z zamikom. Poleg uspešnega cepljenja analitiki in vlagatelji črpajo optimizem iz dodatnih fiskalnih spodbud držav. Pri teh znova izstopajo ZDA, kjer so za tovrstne spodbude namenili že 5000 milijard ameriških dolarjev, kar pomeni približno 25 odstotkov njihovega BDP.

Finančni trgi so na podlagi teh spodbud in dogajanja na surovinskih trgih našli novo tveganje za trge v obliki povišane inflacije. Vlagatelji namreč vse manj verjamejo ameriškemu Fedu, da bo ohranil ključno obrestno mero nespremenjeno vse do leta 2024. Glede na gospodarsko okrevanje, ki se nam obeta, marsikdo pričakuje nadpovprečno inflacijo, ki bo prisilila centralne bankirje v predčasno ukrepanje. Vse višje cene bakra, železa in drugih surovin vlagateljem povzročajo dodatno nelagodje. Ponudba surovin namreč ne dosega povpraševanja. Prevladuje ocena, da se bo rast cen surovin postopoma umirila, učinki te rasti pa se ne bodo pomembno odrazili pri stopnji inflacije. Težava pa lahko nastane, če bi dlje časa trajajoči manko surovin povzročil večje zastoje v proizvodnem procesu podjetij in se posledično prelil v končne cene proizvodov.

Vlagatelji so tako z nestrpnostjo pričakovali podatke o aprilski inflaciji v ZDA. Jedrna inflacija je na mesečni ravni porasla za 0,9 odstotka, kar se je nazadnje zgodilo v davnih 80-ih letih prejšnjega stoletja, prirast pa je bil najvišji v tistih sektorjih, ki so bili v času pandemije najbolj prizadeti (letalska industrija, hotelirstvo, izposoja avtomobilov). Na medletni ravni se je stopnja inflacije zvišala na 4,2 odstotka, izključujoč učinke hrane in energentov pa na 3 odstotke. Ocenjuje se, da je zvišanje stopnje inflacije prehodne narave, pomemben dejavnik pri prihodnjih odločitvah Feda pa bo gotovo trg dela. V ZDA je namreč še zmeraj 8 milijonov več brezposelnih kot v obdobju pred pandemijo.