V zadnjem mesecu smo priča nadaljevanju rasti cikličnih sektorjev, kot so energetika, finance in industrija, od sredine februarja pa korekciji tečajev tehnološkega sektorja in padcu cen obveznic. Glede na pričakovano izboljšanje epidemiološke slike na severni polobli se je ob uvedbi programov cepljenja proti covidu-19 oportunitetni strošek vztrajanja v naložbi povišal tako pri delnicah tehnološkega sektorja kakor tudi pri državnih obveznicah. Medtem ko so kratkoročne obrestne mere državnih obveznic pritrjene na zgodovinsko nizkih ravneh zaradi razmeram zelo prilagodljivih politik centralnih bank, so se donosnosti dolgoročnih državnih obveznic v večini držav povečale.
Nedavno so za vlagatelje postali privlačni še do pred kratkim cenovno opustošeni ciklični sektorji gospodarstva, kot so energetika, finance in industrija. Energetski sektor sicer pridobiva zaradi pričakovanega zvišanja potrošnje nafte in tudi zaradi omejene proizvodnje nafte v skupini Opec+. Obveznicam z daljšo ročnostjo pa donosnost povečujeta tudi strah pred zvišano inflacijo in dejstvo, da zna ameriška centralna banka (Fed) tokrat za nekaj časa dopustiti nekoliko višjo inflacijo.
Rast energetike, financ in industrije ter korekcija tečajev tehnološkega sektorja
Če bo Fed to res storil in ob začasni višji inflaciji ne bo zvišal obrestnih mer, bo tudi Evropska centralna banka (ECB) najverjetneje morala še dodatno znižati svojo temeljno obrestno mero s sedanjih -0,5 odstotka, če ne bo želela dopustiti, da ji tečaj evro-dolar uide izpod nadzora. Ne nazadnje bi večji razkorak med ravnjo višje inflacije v ZDA in nižje v območju evra povzročil, da bi se kaj hitro lahko znašli v okolju, ki bi spominjalo na obdobji v letih 2011 in 2014, ko je tečaj evro-dolar dosegel tudi vrednosti do 1,5. Zato ne vzbujajo začudenja besede Philipa R. Lana, glavnega ekonomista ECB, iz novembra lani, da v ECB verjamejo, da je na voljo še nekaj možnosti za dodatno zniževanje temeljnih obrestnih mer v prihodnosti. Seveda pa za to ne bo potrebe, če bo Fed dvigoval obrestno mero ob višji vmesni inflaciji, saj bo tečaj v tem primeru že brez spuščanja obrestnih mer ECB ostal pod nadzorom.
K pozitivnim inflacijskim pritiskom bo prispevala tudi nedavna odobritev paketa pomoči v višini 1,9 milijona dolarjev, ki ga je zakonsko podpisal ameriški predsednik Joe Biden. Ta vključuje neposredna plačila v višini 1400 dolarjev za milijone Američanov in tudi povišanje zveznih dodatkov na zavarovanje za primer brezposelnosti in finančno pomoč proračunom zveznih držav. To pa bo ob ležarinah v bankah, negativnih obrestnih merah in letošnji višji gospodarski rasti še naprej dajalo veter v jadra delniškim trgom.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
