September je končno prinesel umiritev na delniške trge. Glede na razvoj dogodkov v preteklih mesecih bi lahko rekli, da čisto pričakovano. Predvsem po visoki rasti delnic v avgustu, ko je globalni delniški indeks MSCI AC World pridobil novih šest odstotkov (v evrih dober odstotek manj) in so delnice dosegle zgodovinsko najvišjo vrednost.
Do začetka septembra so bila gonilo delniških trgov tehnološka podjetja in določena iz drugih sektorjev, predvsem spletne trgovine, katerih poslovni modeli so dodatno zacveteli v času krize zaradi covida-19. Septembrski obrat se dogaja zlasti pri teh podjetjih. Vse glasnejši postajajo glasovi analitikov, ki vidijo vse več podobnosti s tehnološkim balonom iz leta 1999, ko so vrednotenja tehnoloških podjetij izgubila stik z realnostjo.
Določena skrb je upravičena, vendar pri največjih podjetjih verjetno ne toliko. Vrednotenja gigantov, kot sta Apple in Microsoft, so resda najvišja v zadnjih desetih letih in nedvomno bodo prihodnji donosi občutni nižji, kot so bili zadnje desetletje. Vendar je pri teh podjetjih občutek, da je največje tveganje nižji dosežen donos, ne pa permanentna izguba kapitala.
To, kar se dogaja pri določenih manjših podjetjih, pa že ima pridih špekulativnosti. Povpraševanje vlagateljev po delnicah podjetij, ki imajo za zdaj razvit le poslovni model ali vizijo, je največje po letu 1999.
Dober primer so podjetja s področja alternativnih pogonov. Na čelu njih je Tesla, ki je uspelo v kratkem času postati resen proizvajalec avtomobilov (letos naj bi jih izdelali 500.000) in obstaja velika možnost, da se razvije v dominantno podjetje v eri elektrifikacije. Ali je zato vredno več kot celoten evropski avtomobilski sektor skupaj, pa je drugo vprašanje. Zaradi uspešne zgodbe je Tesla dobila ogromno posnemovalcev, ki skušajo izkoristiti apetit vlagateljev. Med drugim smo na borzo dobili podjetje Nikola, ki je tukaj vredno več milijard ameriških dolarjev, čeprav še ne proizvaja ničesar in se je znašlo pod drobnogledom Ameriške agencije za trg vrednostnih papirjev. V prihodnje naj bi prišla na borzo še vrsta podjetij s področja električnih vozil, ki imajo za zdaj le vizijo. Takšne zgodbe pa se navadno končajo v solzah.
Želja po hitrem zaslužku vlagateljev, ki so pripravljeni vlagati v vedno bolj špekulativne zgodbe, je v nasprotju s tem, kar počne verjetno najbolj uspešen vlagatelj v zgodovini, Warren Buffett. Konec avgusta je dopolnil 90 let in še vedno ostaja zvest svojim načelom pri izbiranju naložb, predvsem temu, da rad kupi kvalitetna podjetja po zmerni ceni in jih nikoli ne proda. Ko ga je pred leti Jeff Bezos, ustanovitelj Amazona, vprašal, kako to, da nihče ne posnema njegovega dokaj preprostega pristopa, mu je odgovoril, da verjetno zato, ker nihče noče obogateti počasi. V teh skušajočih časih bi bilo za vlagatelje dobro, da sledijo Buffettovim načelom in ne iščejo naslednje loterijske srečke. Počasi se res daleč pride.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
