Darja Kocbek
Evropska komisija je Sloveniji za obnovo po poplavah odobrila predplačilo iz evropskega solidarnostnega sklada v višini 100 milijonov evrov. Denar bo nakazala v prihodnjih dneh. Minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek je to odločitev označil kot zelo dobro novico tako za tiste, ki so v poplavah utrpeli škodo, kot za vse, ki so sodelovali pri pripravi vloge za solidarnostni sklad. Časa za to je namreč bilo le 12 tednov. Na podlagi iste vloge Slovenija v prihodnjem letu (marca ali aprila) pričakuje še izplačilo do 400 milijonov evrov. To je celoten znesek, za katerega je zaprosila.
Kolikšen bo dejansko znesek, ki bo izplačan prihodnje leto, po Jevškovih besedah še ni mogoče povedati. To je odvisno od odločitev Sveta EU, ki med evropskimi institucijami predstavlja države članice, in Evropskega parlamenta, pa tudi od tega, koliko bo na voljo denarja v solidarnostnem skladu. To je navedla tudi evropska komisarka za kohezijo Elisa Ferreira v pismu, v katerem je ministra Jevška seznanila s sklepom o odobritvi predplačila. Znano pa je, da bo odobreni znesek treba porabiti v 18 mesecih od odobritve.
Vlada namerava v prihodnjih dneh odločiti, katero ministrstvo bo upravljalo ta denar. Na Hrvaškem, kjer so dobili iz evropskega solidarnostnega sklada pomoč za obnovo po potresu, so za upravljavca izbrali ministrstvo za gradbeništvo, lahko je to tudi ministrstvo za finance, je pojasnil Aleksander Jevšek.
Andreja Katič, državna sekretarka, ki je vodila medresorsko delovno skupino za pripravo vloge za pridobitev sredstev iz solidarnostnega sklada, je pojasnila, da je sto milijonov evrov najvišji znesek, ki ga je kot predplačilo mogoče dobiti iz solidarnostnega sklada. Na podlagi navedb v vlogi bodo po njenih besedah sredstva iz solidarnostnega sklada namenjena za stroške s področja infrastrukture, stroške začasnih nastanitev ter stroške sil zaščite in reševanja. S tem denarjem bo prav tako mogoče poravnati stroške za intervencije uprave za zaščito in reševanje, stroške začasnega bivanja vsem, ki so ali bodo preseljeni, za izvajanje ukrepov za zaščito kulturne dediščine, za ureditev in čiščenje prizadetih območij pa tudi za stroške plač zaposlenih, ki so po poplavah čistili v podjetjih.
Ob tem je Andreja Katič ponovila osnovno pravilo za porabo denarja iz solidarnostnega sklada - objekt mora biti v javni lasti, denar pa je namenjen povrnitvi v stanje pred ujmo. To za tri metre široko cesto, ki jo je odnesla ujma, pomeni, da solidarnostni sklad krije le dograditev nove tri metre široke ceste. Pločnik in podporni zid, če bi ju dogradili, bi bilo treba financirati iz drugih virov. To sta lahko občinski proračun in kohezija.
Elisa Ferreira je v pismu ministru Jevšku še spomnila, da je Slovenija vlogo za izplačilo iz solidarnostnega sklada poslala 20. oktobra in v njej navedla, da škodo ocenjuje na 9,9 milijarde evrov, kar je bistveno nad 308,8 milijona evrov. Ta znesek je prag, ki ga mora škoda preseči, da je Slovenija upravičena do pomoči iz solidarnostnega sklada.
