Če bo potrebno, bo vlada pripravila rebalans proračuna

Darja Kocbek
14.04.2021 06:00
Na srednji rok bo treba zagotoviti fiskalno vzdržnost, a najprej je treba podpirati gospodarsko okrevanje, pravi analitik na bruseljskem inštitutu EPC Frederico Mollet.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Andrej Šircelj, minister za finance, ima polne roke dela s povečanjem letošnjega državnega proračuna.
Andrej Petelinšek

Vlada poslancem državnega zbora predlaga povečanje izdatkov državnega proračuna za 800 milijonov evrov s 13,5 milijarde evrov na 14,3. Če bodo poslanci njen predlog potrdili, se bo letošnji primanjkljaj državnega proračuna povečal s 5,7 na 8,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Vlada predlog za povečanje izdatkov državnega proračuna utemeljuje s podaljšanjem veljavnosti ukrepov za blaženje posledic epidemije covida-19.

Na ministrstvu za finance so nam pojasnili, da izredne razmere veljajo tudi za leto 2022 in vse mednarodne institucije zapovedujejo postopen umik ukrepov ter izhod prek Načrta za okrevanje in odpornost. Slovenski načrt, ki je v zadnji fazi priprave, naslavlja tako zasebni kot javni sektor v smeri zelenega prehoda in digitalizacije. Obenem velja spomniti, "da se po preteku izrednih razmer skladno s paktom stabilnosti in rasti najprej odpre tako imenovana roka pakta, kjer se z Evropsko komisijo dogovori za dinamiko in odpravo presežnega primanjkljaja".

Slovenija naj bi primanjkljaj zmanjšala pod tri odstotke BDP

Slovenija si je navkljub velikim negotovostim in neznankam začrtala, da bo leta 2024 primanjkljaj zmanjšali pod tri odstotke BDP. "Naj dodamo še, da si bo vlada prizadevala, da bo javne finance uravnotežila na srednji rok in brez prevelikih učinkov na državljane," so nam na ministrstvu za finance odgovorili na vprašanje, kaj lahko povedo državljanom, ki jih je strah ostrih varčevalnih ukrepov že letos oziroma ko bo epidemije konec.

Fiskalni svet je že večkrat opozoril, da je bil denar porabljen tudi za marsikatere izdatke, ki niso neposredno potrebni za blaženje epidemije covida-19. "Vlada poskuša v danih okoliščinah na različnih področjih blažiti krizo oziroma omogočiti, da jo bodo tudi državljani in podjetja čim bolje prestali ter da bomo lahko čim prej po koncu krize zagnali razvoj. Pomembna je tako državna kot zasebna potrošnja. Epidemija ni le klasična kriza in ni izbirala med interesnimi skupinami. Zato so tudi v načrtu za okrevanje in odpornost predvidene in reforme in investicije," mu odgovarjajo na ministrstvu za finance.

Ob tem zagotavljajo, da bodo s predlaganimi spremembami, ki jih je vlada poslala v državni zbor, "omogočili povečanje izdatkov, ki se bodo lahko porabljali izključno za namene financiranja sprejetih ukrepov v interventnih zakonih za omilitev posledic epidemije". Ker država razpolaga s sredstvi na računih, se za namen financiranja navedenih ukrepov ne bo dodatno zadolžila, pač pa bo zgolj porabila del teh sredstev. Ustrezne pravne podlage za porabo teh sredstev že veljajo, zato v tem trenutku rebalans še ni potreben. "Če se bo v nadaljnjih mesecih to izkazalo za potrebno, bo vlada pripravila tudi rebalans proračuna," so nam še pojasnili na ministrstvu za finance.

Letos bi se zadolžili za 5,67 milijarde evrov

V programu financiranja državnega proračuna za leto 2021 vlada predvideva zadolževanje države v višini 5,67 milijarde evrov. Od tega je z izdajo obveznic in zakladnih menic ter posojilom iz sheme EU SURE že porabila 3,95 milijarde evrov. Na ministrstvu za finance so nam pojasnili, da največji dodatni obseg zadolževanja, ki ga zakon o javnih financah dovoljuje v letu 2021, predstavlja vsoto odplačil glavnic dolga državnega proračuna, ki zapadejo v plačilo v letih 2022 in 2023.

Fiskalni svet v zadnji mesečni informaciji navaja, da je primanjkljaj državnega proračuna po začasnih podatkih v prvih treh mesecih 2021 znašal 1,29 milijarde evrov, kar je skoraj polovica s proračunom predvidenega primanjkljaja za celo leto 2021. Na ministrstvu za finance so nam pojasnili, da se primanjkljaj načrtuje na letni ravni, dinamiko pa spremljajo mesečno. "Zaradi novega vala epidemije, ki je še vedno razglašena, in posledično sprejetih omejevalnih ukrepov in ukrepov za blaženje posledic epidemije so se močno spremenile makroekonomske razmere in makroekonomska napoved za leto 2021. To je vplivalo tako na stran prihodkov kot odhodkov," razlagajo.

Primanjkljaj se je povečal predvsem zaradi izplačil za izdatke, posredno ali neposredno povezane z obvladovanjem epidemije, in je bil hitrejši od načrtovane dinamike. Državni zbor je namreč spremembe državnega proračuna za leto 2021 sprejel konec novembra 2020, ko še ni bilo mogoče napovedati, da se bo nov val epidemije prevesil globoko v leto 2021. Na ministrstvu še navajajo, da so bili po sprejetju proračuna sprejeti še štirje zakoni, ki so uvedli ali podaljšali ukrepe za pomoč gospodarstvu in prebivalstvu. Skupaj je bilo tako za ukrepe, vezane na omilitev posledic krize, letos do konca marca iz državnega proračuna že izplačanih 855 milijonov evrov.

Pravila za fiskalno vzdržnost ko bo EU povsem okrevala

Frederico Mollet, analitik na bruseljskem inštitutu EPC, nam je pojasnil, da imajo vse države z evrom zaradi financiranja ukrepov za blažitev zdravstvene in gospodarske krize izjemno velik primanjkljaj. Drugi in tretji val epidemije, s katerim se sooča več držav, zahtevata dodatno pomoč. Pritisk na državne proračune se bo zmanjšal s predvideno pospešitvijo cepljenja v drugem četrtletju leta. Po njegovih besedah Evropska komisija in Evropska centralna banka (ECB) svetujeta vladam, naj ohranjajo podpore za blažitev zdravstvene in gospodarske krize. Prehitra ukinitev bi povzročila dolgoročno škodo. Ker vsaj do prihodnjega leta ni pričakovati, da bo EU okrevala, je predvidena podpora dejansko premajhna.

Na srednji rok bo treba zagotoviti fiskalno vzdržnost, a najprej je treba podpirati gospodarsko okrevanje, nam je povedal Frederico Mollet. Hitrost fiskalne konsolidacije na srednji rok bo po njegovih besedah treba uravnavati tako, da ne bo ogrožala rasti. Zaradi tega je Evropska komisija nakazala, da bodo pravila za fiskalno vzdržnost spet uveljavljena šele, ko bo EU povsem okrevala. V pomoč pri tem bodo tudi sredstva iz sklada za okrevanje in odpornost (RRF).

ECB je jasno povedala, da bo državam zagotavljala zadolževanje pod ugodnimi pogoji, dokler bo to potrebno za financiranje ukrepov za gospodarsko okrevanje. Na srednji rok je treba zagotoviti fiskalno vzdržnost, a za dolgoročno fiskalno vzdržnost je potrebno hitro okrevanje gospodarstva, pojasnjuje Frederico Mollet.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta