Ameriški predsednik Donald Trump je morda "zelo prepričan" o tem, da bomo do konca tega leta že imeli cepivo proti covidu-19, medtem ko smo vsi drugi glede tega precej bolj zadržani. Pravkar namenjamo na milijarde dolarjev za razvoj cepiva in zdravil, ki bi pomenila trajnejšo rešitev za koronavirusno krizo, kot so sedanji "lockdowni" oziroma zaprtja celih mest in držav povsod po svetu.
Trenutno po vsem svetu razvijajo 182 zdravil in 99 različnih cepiv. Toda glede na izkušnje iz nedavne preteklosti je mogoče pričakovati, da bosta najverjetneje le eno ali dve med njimi odločilni, nekaj jih bo morda delno v pomoč, nekaj se jih bo že takoj izkazalo za nevarne, medtem ko se bomo pri večini soočili z nasprotujočimi si dokazi, kar zadeva njihovo učinkovitost.
Zaupanje v strokovnjake
Ena od dobrih strani sedanje pandemije koronavirusa je povrnitev zaupanja v strokovnjake. Redna prisotnost znanstvenikov na vladnih sestankih pomeni priznanje, da te ljudi, četudi smo pogosto nezaupljivi do njih, preprosto potrebujemo, če bi radi premagali virus. Toda večje zaupanje v strokovnjake pomeni, da bo znanost v prihodnjem času še bolj pod drobnogledom - najnovejše študije, katerih izsledki veliko obetajo, se takoj znajdejo na naslovnicah časopisov. To pa utegne biti zaskrbljujoče, saj se lahko navdušenje hitro spremeni v cinizem, če pričakovanja ne bodo izpolnjena tako hitro, kot to pričakujejo javnost in politiki, dasiravno ni nobenega dvoma, da bo zdravilo proti covidu-19 slej ko prej na voljo.
Na tisoče zdravil med začetnimi testiranji na živalih ali kliničnim testiranjem, kot so denimo testiranja cepiv na Univerzi Oxford, pokaže dobre rezultate. Toda mnogi ne vedo, da velika večina zdravil, ki na začetku veliko obetajo, nikoli ni odobrenih za redno klinično uporabo. V povprečju traja dvanajst let in stane okoli milijardo evrov, da se neko zdravilo končno znajde na trgu.
Dobre raziskave vselej zahtevajo svoj čas
Neprijetna resnica o medicinskih raziskavah je, da večina eksperimentov ni uspešnih, ker je preučevana tema tako strahotno zapletena. Pravzaprav niti ne gre za to, da toliko eksperimentov "ne uspe", ampak so njihovi rezultati preprosto neprepričljivi. Da bi dosegli napredek, se morate ustaviti, preučiti dokaze in si vzeti čas za temeljit premislek o tem, kaj bi dobljeni rezultati lahko pomenili.
To premišljevanje lahko traja leta. Nekoč sem sodeloval pri raziskavi, ki se je zavlekla za skoraj deset let, ker je ekipa znanstvenikov poskušala ugotoviti, zakaj so se pri eni sami živali pojavili srčno-žilni zapleti. Tudi če je študija uspešna, običajno mine veliko časa, da pride iz laboratorija do javnosti.
Pritiski za razvoj zdravila
Eden od skrb vzbujajočih vidikov sedanje situacije so pritiski na raziskovalce, naj delajo hitro in se tako rekoč takoj domislijo rešitev glede covida-19. Tokrat se je morda prvič zgodilo, da finančni viri niso omejevalen dejavnik, zato politiki in javnost od raziskovalcev pričakujejo, da bodo vzeli denar in ponudili odgovore. Pod precejšnjim pritiskom so tudi regulatorji, ki naj poenostavijo ali celo začasno zamrznejo nekatere od običajnih postopkov, da bodo cepiva in zdravila čim prej na voljo v bolnišnicah.
Nekatere raziskovalce utegneta premamiti neomejeno financiranje in morebitna slava, če bi se njihova ideja izkazala za uspešno, zato bi jih lahko zamikalo, da uporabijo dvomljive raziskovalne prakse. Zgodovina kaže, da se, ko so v igri visoke vsote denarja, vedno poveča tudi skušnjava po goljufijah, neprimernem ravnanju ali drugih vprašljivih praksah. Velika Britanija je med izbruhom prašičje gripe leta 2009 porabila okoli 460 milijonov evrov za nakup zdravila, ki sploh ni bilo tako učinkovito, kot so trdili njegovi proizvajalci. To je velikokrat posledica pristranskega objavljanja rezultatov študij, ko so v znanstvenih revijah objavljeni samo pozitivni rezultati, negativni ali neprepričljivi pa ne.
Brez ustreznega nadzora obstaja tveganje, da v uporabo preidejo neučinkovita ali celo škodljiva zdravila. To tveganje morda med sedanjo krizo velja za sprejemljivo, toda v tem primeru je pomembno, da zelo pozorno spremljamo vsako novo zdravilo in ga, če se začnejo kopičiti škodljivi učinki, brez oklevanja umaknemo iz uporabe.
Jasno je, da svet čim prej potrebuje znanstvene in medicinske rešitve za sedanjo pandemijo, toda sprijazniti se moramo, da bomo imeli morda sprva na voljo le delne ali začasne rešitve. Namesto hitrega cepiva, ki povsem prepreči okužbo s covidom-19, bomo na začetku kombinirali več delno uspešnih ukrepov, dokler ne bo na voljo celovita rešitev.
* prispevek je bil objavljen na spletni strani theconversation.com
