Pred vrati je nova jesen, z njo pa, kot napovedujejo, tudi nov val okužb. Vse tisto, kar že poznamo, pravzaprav. Četudi smo se lani prebijali skozi visoke številke, je upanje predstavljalo cepivo, razvoj katerega se je napovedoval. In obljube, da bo vse bolje. Danes cepivo imamo, virus pa vztraja. In nič ni bolje. Mnogi cepivo zavračajo, strokovnjaki napovedujejo nov, morda celo hujši val od zadnjega. S številnimi okužbami, hospitalizacijami, smrtmi. Po vseh napovedih nas čakata težka jesen in zima. Stroka medtem vse upe polaga na ljudi in jih poziva, naj se cepijo. Soočamo se namreč z eno najnižjih precepljenosti proti covidu-19 v Evropi. Z vsemi odmerki je cepljenih le slabih 43 odstotkov prebivalcev, kar je 14 odstotkov pod EU povprečjem.
A se ob tem vseeno postavlja vprašanje - zakaj se kljub temu, da že imamo cepivo, precej ljudi je vendarle cepljenih, zdaj napoveduje enak ali celo hujši val kot lani? Na ministrstvu za zdravje in Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) prav zgovorni niso. Prvi odgovarjajo, da je vzrok za to nezadostna precepljenost prebivalstva in večja kužnost različice delta. Nič več dodatnih pojasnil ne dajejo na NIJZ. "Trenutno kroži različica, ki se veliko bolje prenaša kot lanskoletna, poleg tega je precepljenost v Sloveniji relativno nizka in je še vedno ogromno ljudi nezaščitenih - dovolj, da se lahko pojavi veliko število okuženih in posledično tudi veliko hospitaliziranih."
Skopi odgovori tistih, ki v teh časih igrajo eno najpomembnejših vlog pri prenosu informacij do prebivalstva, niso presenečenje. Prav to, komunikacija, je namreč eden v vrsti očitkov, ki v teh časih letijo na odgovorne, med njimi tudi na NIJZ in ministrstvo. So s svojo komunikacijo v času ene največjih zdravstvenih kriz v zadnjih desetletjih zadovoljni? Vidijo izboljšave, vedo, kaj delajo narobe? Na ministrstvu sporočajo, da vse svoje napore vlagajo, da z javnostjo komunicirajo transparentno in odkrito. "Verjamemo v pozitivno komunikacijo, zavedati pa se moramo, da je odgovornost v rokah vsakega posameznika in samo skupaj s spoštovanjem vseh preventivnih ukrepov in zadostno precepljenostjo lahko premagamo epidemijo. Zato na tem mestu ponovna prošnja vsem, ki se še niso cepili, da ne ogrožajo svojega zdravja in zdravja naše skupnosti ter da to storijo čim prej."
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje odgovora na vprašanje o njihovi komunikaciji nimajo.
Vprašanja in odgovori
Nekoliko več informacij, povezanih z virusom in cepljenjem, je mogoče najti na spletni strani NIJZ. Nekaj jih objavljamo v nadaljevanju.
Ali morajo tudi cepljene osebe v karanteno, če so bile v stiku z osebo s covidom-19?
Cepljenje s cepivi Pfizer in Moderna poteka z dvema odmerkoma cepiva, zaščita se vzpostavi 7 dni (cepivo Pfizer) ali 14 dni (cepivo Moderna) po drugem odmerku. Cepljenje s cepivom Janssen poteka z enim odmerkom, zaščita se vzpostavi 14 dni po cepljenju. Ko je vzpostavljena zaščita, karantena ni potrebna v naslednjih devetih mesecih tudi, če ste bili v stiku z osebo s covidom-19.
Cepljenje s cepivom AstraZeneca poteka z dvema odmerkoma, 21 dni po prvem odmerku karantena ni potrebna v naslednjih treh mesecih tudi, če ste bili v stiku z osebo s covidom-19. Prvemu odmerku sledi drugi čez 4-12 tednov. Po drugem odmerku se vzpostavi dodatna zaščita in v naslednjih 9 mesecih karantena ni potrebna.
Če ste bili v visoko tveganem stiku z osebo s covidom-19, preden se je pri vas vzpostavila zaščita po cepljenju proti covidu-19, je potrebna karantena, ki se ne prekine, tudi ko je zaščita vzpostavljena.
Ali je uživanje aspirina protect 100 mg, uporabljanega za preventivo pred krvnimi strdki, smiselna tudi ob cepljenju proti covidu-19?
Osebe, ki jemljejo kakršnokoli redno terapijo, naj s tem nadaljujejo oziroma upoštevajo navodila svojega izbranega ali lečečega zdravnika.
Jemanje aspirina ali drugih zdravil proti krvnim strdkom po cepljenju odsvetujemo, saj zapleta s tem ne preprečimo. V primeru, da do zapleta pride, lahko jemanje omenjenih zdravil celo škoduje. Osebe, ki redno prejemajo zdravila za preprečevanje krvnih strdkov, naj zdravljenja zaradi cepljenja ne prekinjajo.
Razvoj cepiva je potekal nenavadno hitro. Ali to pomeni, da zato cepiva niso varna?
Do hitrega razvoja cepiv je prišlo v želji po obvladovanju koronavirusne bolezni, ki je korenito spremenila ves svet. Vsa cepiva morajo iti skozi enake točno določene procese, za kar poskrbijo ustrezne inštitucije.
Cepiva proti covidu-19 so bila preizkušena v kliničnih testiranjih, v katerih je sodelovalo več deset tisoč ljudi. Res je bila časovnica strnjena, vendar so bile izvedene vse potrebne faze preizkušanja varnosti in učinkovitosti, spremljanje in ocenjevanje varnosti cepiv pa se nadaljuje tudi sedaj, ko so cepiva že pridobila dovoljenje za promet in so v splošni uporabi. Pravila za registracijo cepiv so za vsa cepiva enaka, podatki o varnosti in učinkovitosti cepiv proti covidu-19 pa so enako verodostojni kot za druga cepiva.
Lahko zaradi cepljenja zbolimo za koronavirusno boleznijo?
Cepiva proti covidu-19, ki so na voljo v Sloveniji, ne vsebuje virusa SARS-CoV-2 in ne morejo povzročiti bolezni. Če zbolimo po prejemu prvega odmerka cepiva, smo bili najverjetneje okuženi že v času cepljenja in še nismo imeli simptomov ali pa smo se okužili v naslednjih nekaj dneh.
Ali se cepiva lahko vgradijo v našo DNK in jo spremenijo?
Cepiva proti covidu-19 ne povzročijo spremembe človeškega genoma. Vse nukleinske kisline v cepivih (na osnovi mRNK, adenovirusov, plazmidov) obstanejo v celicah le začasno, toliko časa, da proteini, ki jih tvorijo, sprožijo tvorbo protiteles in telo prične z imunskim odzivom. Cepiva se torej v telesu kmalu razgradijo in ne spreminjajo človeške DNK.
