Raziskovalci vedno bolje razumejo, kako covid-19 prizadene človeško telo. Dejavnike tveganja, kot so srčna bolezen, visok krvni tlak in diabetes, so že kmalu po izbruhu pandemije začeli povezovati s povečanim tveganjem za hudo obliko covida-19 in smrt zaradi njega. Zdaj vemo, da ta virus, ki lahko na veliko načinov ogrozi naše zdravje, med drugim prizadene srce in povzroči celo vrsto zapletov. Znanstveniki pa so z miokarditisom (vnetjem srčne mišice) povezali tudi cepiva proti covidu-19 na osnovi mRNK, kakršna proizvajata denimo podjetji Pfizer in Moderna. Toda primeri miokarditisa po cepljenju s temi cepivi so zelo redki, pravzaprav obstaja veliko večja verjetnost, da to stanje pri človeku povzroči covid-19 kot cepiva.
Raziskovalci vedno bolje razumejo, kako covid-19 prizadene človeško telo. Dejavnike tveganja, kot so srčna bolezen, visok krvni tlak in diabetes, so že kmalu po izbruhu pandemije začeli povezovati s povečanim tveganjem za hudo obliko covida-19 in smrt zaradi njega. Zdaj vemo, da ta virus, ki lahko na veliko načinov ogrozi naše zdravje, med drugim prizadene srce in povzroči celo vrsto zapletov. Znanstveniki pa so z miokarditisom (vnetjem srčne mišice) povezali tudi cepiva proti covidu-19 na osnovi mRNK, kakršna proizvajata denimo podjetji Pfizer in Moderna. Toda primeri miokarditisa po cepljenju s temi cepivi so zelo redki, pravzaprav obstaja veliko večja verjetnost, da to stanje pri človeku povzroči covid-19 kot cepiva.
Posledice covida-19 na srce
Posledice covida-19 na srce
Virus SARS-CoV-1 oziroma novi koronavirus lahko neposredno napade organizem in povzroči vnetje. To lahko vpliva na srce, sproži miokarditis in perikarditis (vnetje osrčnika, vlaknaste vrečke, ki obdaja srce). Vnetje zaradi covida-19 lahko povzroči tudi nastanek krvnih strdkov, ki blokirajo dotok krvi do srca ali možganov, posledica česar sta srčni napad ali možganska kap. Covid-19 lahko povzroči tudi motnje srčnega ritma, nastanek krvnih strdkov v nogah ali pljučih ter odpoved srca. Zdravniki danes že precej bolje razumejo, na kak način covid-19 povzroči miokarditis in druge poškodbe srčne mišice, vendar čisto vsega še ne vedo.
Virus SARS-CoV-1 oziroma novi koronavirus lahko neposredno napade organizem in povzroči vnetje. To lahko vpliva na srce, sproži miokarditis in perikarditis (vnetje osrčnika, vlaknaste vrečke, ki obdaja srce). Vnetje zaradi covida-19 lahko povzroči tudi nastanek krvnih strdkov, ki blokirajo dotok krvi do srca ali možganov, posledica česar sta srčni napad ali možganska kap. Covid-19 lahko povzroči tudi motnje srčnega ritma, nastanek krvnih strdkov v nogah ali pljučih ter odpoved srca. Zdravniki danes že precej bolje razumejo, na kak način covid-19 povzroči miokarditis in druge poškodbe srčne mišice, vendar čisto vsega še ne vedo.
Približno 10 do 30 odstotkov ljudi, ki so preboleli covid-19, poroča o trdovratnih simptomih oziroma zdravstvenih spremembah, ki so ji strokovnjaki poimenovali "dolgi covid". Znanstveniki so v okviru julija objavljene študije ugotovili, da so med pogostimi simptomi dolgega covida tudi razbijanje srca, pospešen ali upočasnjen srčni utrip, bolečine v prsih, vidno izbočene vene in omedlevanje. Več kot 90 odstotkov od skupno 3700 udeležencev študije je poročalo, da je njihovo okrevanje trajalo več kot osem mesecev. Delta različica virusa, ki so jo oktobra lani prvič identificirali v Indiji, je veliko bolj nalezljiva in je kriva za sedanje ustavitve javnega življenja v avstralskih zveznih državah Novi Južni Wales, Viktorija in Queensland. Čeprav vsi podatki še niso na voljo, znanstveniki opozarjajo, da utegne povzročiti še hujšo obliko bolezni in povečati tveganje za srčno-žilne zaplete.
Približno 10 do 30 odstotkov ljudi, ki so preboleli covid-19, poroča o trdovratnih simptomih oziroma zdravstvenih spremembah, ki so ji strokovnjaki poimenovali "dolgi covid". Znanstveniki so v okviru julija objavljene študije ugotovili, da so med pogostimi simptomi dolgega covida tudi razbijanje srca, pospešen ali upočasnjen srčni utrip, bolečine v prsih, vidno izbočene vene in omedlevanje. Več kot 90 odstotkov od skupno 3700 udeležencev študije je poročalo, da je njihovo okrevanje trajalo več kot osem mesecev. Delta različica virusa, ki so jo oktobra lani prvič identificirali v Indiji, je veliko bolj nalezljiva in je kriva za sedanje ustavitve javnega življenja v avstralskih zveznih državah Novi Južni Wales, Viktorija in Queensland. Čeprav vsi podatki še niso na voljo, znanstveniki opozarjajo, da utegne povzročiti še hujšo obliko bolezni in povečati tveganje za srčno-žilne zaplete.
Raziskava škotskih znanstvenikov pa je pokazala, da je tveganje za hospitalizacijo zaradi covida-19 pri ljudeh, okuženih različico delta, približno dvakrat višje kot pri tistih, ki so se okužili z različico alfa. Izkazalo se je tudi, da se različica delta najhitreje širi med mlajšimi ljudmi. Dobra novica je, da dva odmerka cepiva, bodisi Pfizerjevega bodisi tistega, ki ga proizvaja podjetje AstraZeneca, učinkovito preprečujeta zaplete ob okužbi z različico delta.
Raziskava škotskih znanstvenikov pa je pokazala, da je tveganje za hospitalizacijo zaradi covida-19 pri ljudeh, okuženih različico delta, približno dvakrat višje kot pri tistih, ki so se okužili z različico alfa. Izkazalo se je tudi, da se različica delta najhitreje širi med mlajšimi ljudmi. Dobra novica je, da dva odmerka cepiva, bodisi Pfizerjevega bodisi tistega, ki ga proizvaja podjetje AstraZeneca, učinkovito preprečujeta zaplete ob okužbi z različico delta.
Kako na srce vplivajo cepiva proti covidu-19
Kako na srce vplivajo cepiva proti covidu-19
Znanstveniki so odkrili povezavo med cepivom proti covidu-19 podjetja AstraZeneca in redkim sindromom tromboze s trombocitopenijo. Opazili so tudi povezavo med cepivi na osnovi mRNK in vnetjem srčne mišice (miokarditis in perikarditis). Ta stranski učinek, ki je sicer zelo redek, se najpogosteje pojavlja pri moških, mlajših od 30 let. Avstralci so doslej prejeli 5,6 milijona odmerkov Pfizerjevega cepiva. Do 1. avgusta so zdravniki poročali le o 111 primerih vnetja srčne mišice po cepljenju, ne morejo pa z gotovostjo potrditi, da so bili tudi zares posledica cepljenja. Hkrati v Avstraliji niso zabeležili niti ene smrti zaradi tega stranskega učinka Pfeizerjevega cepiva.
Znanstveniki so odkrili povezavo med cepivom proti covidu-19 podjetja AstraZeneca in redkim sindromom tromboze s trombocitopenijo. Opazili so tudi povezavo med cepivi na osnovi mRNK in vnetjem srčne mišice (miokarditis in perikarditis). Ta stranski učinek, ki je sicer zelo redek, se najpogosteje pojavlja pri moških, mlajših od 30 let. Avstralci so doslej prejeli 5,6 milijona odmerkov Pfizerjevega cepiva. Do 1. avgusta so zdravniki poročali le o 111 primerih vnetja srčne mišice po cepljenju, ne morejo pa z gotovostjo potrditi, da so bili tudi zares posledica cepljenja. Hkrati v Avstraliji niso zabeležili niti ene smrti zaradi tega stranskega učinka Pfeizerjevega cepiva.
Pacienti po vnetju srčne mišice v glavnem dobro okrevajo. Koristi cepljenja močno odtehtajo morebitno tveganje za razvoj teh večinoma blagih bolezenskih stanj. Kljub temu bi morali takoj poiskati zdravniško pomoč, če se po cepljenju proti covidu-19 vaše zdravstveno stanje kakorkoli spremeni ali če pri sebi opazite znake, kot so bolečine v prsih, spremembe srčnega ritma, omedlevica ali zasoplost. Velika večina srčnih bolnikov se lahko brez skrbi cepi. Toda če ste v preteklih šestih mesecih preboleli miokarditis ali perikarditis, se pred cepljenjem vseeno posvetujte s svojim zdravnikom ali kardiologom.
Pacienti po vnetju srčne mišice v glavnem dobro okrevajo. Koristi cepljenja močno odtehtajo morebitno tveganje za razvoj teh večinoma blagih bolezenskih stanj. Kljub temu bi morali takoj poiskati zdravniško pomoč, če se po cepljenju proti covidu-19 vaše zdravstveno stanje kakorkoli spremeni ali če pri sebi opazite znake, kot so bolečine v prsih, spremembe srčnega ritma, omedlevica ali zasoplost. Velika večina srčnih bolnikov se lahko brez skrbi cepi. Toda če ste v preteklih šestih mesecih preboleli miokarditis ali perikarditis, se pred cepljenjem vseeno posvetujte s svojim zdravnikom ali kardiologom.
Garry Jennings je kardiolog in profesor na Univerzi v Sydneyju.
Garry Jennings je kardiolog in profesor na Univerzi v Sydneyju.
