Podravje je po odstotku precepljenih med slovenskimi regijami na zadnjem mestu: Igre z boleznijo, tudi življenjem. Zakaj?

Podravska regija je po odstotku precepljenih med slovenskimi regijami na zadnjem mestu. Razlogi za nizko precepljenost so različni in mnogoteri, pomembno pa je, da se zanimanje za cepljenje ne povečuje. Krivulje precepljenosti že nekaj časa vztrajajo na platoju, s katerega bo, kot kaže, težko odskočiti navzgor. In to kljub vse bolj glasnim opozorilom iz tujine in iz domačih bolnišnic, da se število primerov veča, ter pomembnemu poudarku na različici delta, ki sedaj krmari pandemijo.

Necepljeni se okužbi ne bodo mogli več izogniti

Epidemiolog Zoran Simonovič, vodja mariborskega NIJZ, opozarja: "Premalo poudarjamo, da se bomo z virusom prej ali slej srečali skoraj zagotovo prav vsi. Necepljeni se okužbi z virusom ne bodo mogli izogniti. Vsi, ki še niso bili cepljeni, lahko sedaj ob kroženju delta različice računajo na to, da se bodo kmalu okužili. Delta različica se širi hitreje in bolj učinkovito, zato se okužbi praktično ne moremo izogniti, razen če smo puščavniki in smo brez vseh stikov z drugimi ljudmi. Kakšen bo potek bolezni pri okuženih, ni mogoče napovedati, večja verjetnost je, da bo potek blažji, a predvsem s starostjo raste možnost za težji potek bolezni." Osebe, ki se še niso cepile, morajo pretehtati, katera odločitev je zanje ugodnejša. Lahko se cepijo in se na tak način dobro zaščitijo, a ob tem tvegajo izredno majhne možnosti za neželene učinke cepiva ali pa se odločijo, da bodo okužbo prebolele po naravni poti, za katero pa dobro vemo, da lahko poteka tudi v zelo težki obliki in se pri nekaterih konča smrtno ali pa z dolgotrajnimi posledicami, ki močno vplivajo na kvaliteto življenja posameznika, še opozori epidemiolog.

Ker zbolevajo tudi cepljeni, je cepljenje še bolj nujno

Sliši se nenavadno, a je res. Dejstvo, da obolevajo tudi cepljeni, je pogosto argument za zanikanje koristi cepljenja ali preprosto za oklevanje. "Z virusom lahko pride v stik seveda tudi cepljena oseba, a je verjetnost, da bo cepljena oseba po okužbi zbolela s težjim potekom bolezni, veliko manjša kot pri necepljeni osebi. Z družbenega vidika je zelo pomembno tudi to, da so cepljeni ljudje manj kužni, virusa ne širijo tako dolgo in niti ne v takšnih količinah kot necepljeni. Tudi s cepljenjem virusa najbrž ne bomo uspeli povsem odstraniti, lahko pa s cepljenjem večine ljudi zmanjšamo širjenje virusa in smo tako sami manj ogroženi za okužbo in težji potek bolezni, hkrati pa manj ogrožamo tudi druge. Če si cepljen, nisi sterilen, si pa zagotovo ob ponovnem stiku z virusom manj kužen," pojasnjuje Simonovič. Zanimiva je analiza podatkov o hospitalizacijah v Izraelu. V njihovih bolnišnicah se sicer res zdravi več cepljenih oseb kot necepljenih, a je tudi delež cepljenih oseb tam veliko večji od deleža necepljenih. "Če podatke analiziramo z ustrezne perspektive, vidimo, da cepljenje v več kot 90 odstotkih učinkovito zaščiti cepljeno osebo pred tako težko obliko okužbe z delta različico virusa, ki zahteva zdravljenje v bolnišnici," doda epidemiolog.

Predvsem pa - cepiti se ali ne, ni le osebna odločitev vsakega posameznika, saj ta odločitev vpliva tudi na druge. In prav zato, ker tudi cepljeni lahko zbolijo, je cepljenje čim večjega deleža oseb, s katerim zmanjšamo celokupno širjenje virusa, še bolj pomembno." Ko se cepimo, s tem zmanjšamo tudi možnost prenosa okužbe na svoje družinske člane in na vse ostale, s katerimi prihajamo v stik. S tem zmanjšamo tudi možnost, da okužimo nekoga s slabšim imunskim stanjem, ki lahko ima, četudi je cepljen, težji potek bolezni in za katerega je okužba lahko tudi življenjsko usodna," pravi Simonovič.

Nenavaden pojav puščavništva

Epidemiologi med opravljanjem epidemioloških poizvedovanj v zadnjem obdobju opažajo tudi precej nov in neodgovoren fenomen puščavništva. "Zanimivo, kako veliko ljudi se v dveh dnevih pred zaznano okužbo, ko so postali kužni za svojo okolico, ni družilo z nikomer. Ob epidemiološkem poizvedovanju zanikajo prav vse stike. Lokali so polni, mi Mariborčani pa očitno živimo praktično puščavniško življenje," se čudi Simonovič. Ljudje namreč epidemiološki službi ne želijo več razkriti podatkov o tem, s kom so bili v stiku, preden so pri njih potrdili okužbo. To ne le močno otežuje delo epidemiologov, temveč je tudi zelo neodgovorno do ljudi. "Razvili smo nezaupanje do praktično vsega. Ampak pošteno je, da okuženi vsaj obvesti svoje stike, da je okužen in da so vsi tisti, ki so bili z njim v kontaktu, lahko že sami nosilci virusa in bodo okužbo, še preden bodo tudi sami zboleli, prenašali naprej in neposredno ogrožali zdravje drugih ljudi. Kot da smo v tem poletnem času že pozabili vse osnove prenašanja te bolezni in ukrepov za preprečevanje širjenja," se znova začudi epidemiolog.

Virus in epidemijo sedaj poznamo, načini širjenja so znani, imamo tudi cepiva. Le ukrepanje upada. "Pandemija bo končana, ko se bo svet odločil, da jo konča," je v začetku meseca dejal generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije dr. Tedros Adhanom Ghebreyesus.