Gradnja drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem bi predstavljala največjo investicijo po scenariju razvoja elektroenergetsko-podnebnega sistema Slovenije do leta 2050, ki ga je pripravila delovna skupina pri SAZU.
Kako zastaviti dolgoročno energetsko strategijo, da bi bili v prihodnosti bolj odporni na razmere, s kakršnimi se soočamo danes, se je vprašal poslovni direktor v Gen energiji Danijel Levičar ob začetku posveta, ki so ga organizirali državni svet, Svet za razvoj pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) ter Strateški svet Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za energetski prehod. Predsednik GZS Tibor Šimonka in član uprave v skupini SIJ opozarja, da če v Sloveniji ne bomo zagotovili zadostne količine nizkoogljičnih virov energije, bo ogrožena proizvodnja materialov, s tem pa tudi konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Analiza, ki jo je predstavil dr. Jože P. Damijan z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, je pokazala, da bi morali za dosego želenega elektroenergetskega sistema do leta 2050 investirati 15 milijard evrov v nove proizvodne kapacitete in 2,3 milijarde evrov v posodobitev distribucijskega omrežja.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
