Človek naj bi na leto pojedel tudi do 50 plastičnih vrečk. Količina odpadkov, ki vsebujejo mikroplastiko, se sicer zmanjšuje, še vedno pa so potrebne izboljšave, zlasti na področju zakonodaje.
Kot je danes na predavanju v sklopu serije Historični seminar v Atriju ZRC pojasnila Kovač Viršek z Inštituta za vode RS in Geološkega zavoda Slovenije, trenutno živimo v dobi antropocena, ki po holocenu označuje novo geološko dobo, za katero je značilen človeški odtis, zapisan v sedimentnih plasteh.
Ena izmed pomembnih komponent sedimentov v antropocenu je tudi plastika, katere proizvodnja eksponentno narašča že od leta 1950 in se je v zadnjih 60 letih povečala za kar 20-krat, je opozorila. V letu 2022 je po njenih navedbah presegla 400 milijonov ton, napoveduje pa se, da bo leta 2050 dosegla 800 milijonov ton. "To pomeni, da bo presegla količino rib v naših oceanih," je poudarila.
Kljub temu, da se zelo veliko govori o krožnem gospodarstvu, po njenih besedah še vedno več kot 90 odstotkov proizvedene plastike temelji na fosilnih gorivih, z recikliranjem pa ga ne dosežemo niti za 10 odstotkov. Čeprav je plastika material s široko uporabno vrednostjo, pa je njena slaba lastnost drobljenje v okolju na t. i. mikro- in nanoplastiko.
Mikroplastika ima številne negativne vplive na okolje in organizme v njem, je opozorila. Ne samo, da jo pogosto ne vedoč pojedo živali in ljudje, iz mikroplastike se po njenih besedah v okolje sproščajo tudi nevarne kemikalije. Po drugi strani pa se nanjo vežejo tudi obstojna organska onesnaževala. Na mikroplastiki nenazadnje zelo uspešno rastejo tudi mikroorganizmi, ki tvorijo tako imenovano plastisfero, znotraj katere se lahko nahajajo tudi patogene in invazivne vrste mikroorganizmov. Številne patogene so raziskovalci tudi že identificirali širom sveta, kot so na primer bakterije Vibrio in E.coli.
Človek je mikroplastiki najbolj izpostavljen s pitjem vode
Kovač Viršek pa je v eni od svojih študij v Sloveniji iz mikroplastike identificirala bakterijo Aeromonas salmonicida, ki povzroča furunkulozo oz. bolezen, ki povzroča sepso, krvavitve, mišične spremembe in smrt pri populacijah sladkovodnih rib. "To je bila tudi prva študija, ki je pokazala na prisotnosti te bakterij tudi v morskem okolju," je dejala.
Človek je mikroplastiki najbolj izpostavljen s pitjem vode in drugih pijač iz plastenk ter preko zraka z dihanjem. "V eni od študij so ocenili, da naj bi človek preko dihanja in zaužitja pojedel od 78.000 do 211.000 mikroplastičnih delcev na leto, kar naj bi sovpadalo s 50 plastičnimi vrečkami na leto oz. eno kreditno kartico na teden," je poudarila. "Vsi prihajamo v stik z mikroplastiko in jo verjetno tudi že imamo v svojem telesu," je dejala.
Po njenih besedah se z vedno večjo ozaveščenostjo javnosti o nevarnostih, ki jih povzročajo predvsem plastični odpadki, sicer stanje izboljšuje. "Koncentracije odpadkov so vse nižje, vendar pa bodo še potrebne izboljšave tudi kar se tiče zakonodaje na tem področju," je opozorila. Trenutna zakonodaja s področja vnosa mikroplastike v okolje že naslavlja plastične delce, ki so namerno dodani kozmetičnim izdelkom in čistilnim sredstvom, ukinja pa tudi določene proizvode za enkratno uporabo. "Še vedno pa imamo kar nekaj izzivov tudi pri odstranjevanju tekstilnih vlaken iz našega okolja, v katerih je prav tako prisotna mikroplastika. Problem predstavljajo tudi barve, avtomobilske gume itd."
Delo Kovač Viršek v večji meri sicer obsega razvoj metodologij in spremljanje mikroplastike v morskem okolju za potrebe izvajanja Okvirne direktive o morski strategiji. V zadnjih letih je objavila več znanstvenih člankov, med katerimi izstopa članek, ki opisuje prisotnost mikroplastike v toči.
