Dan oceanov: Sredozemsko morje duši plastika

an.k.
08.06.2019 10:46

Vsak dan se na vsakem kilometru obale nabere pet kilogramov plastike iz morja. Najbolj obremenjeno je zaprto Sredozemlje

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Vsako leto se na odprtih divjih odlagališčih odloži 2,9 milijonov ton odpadkov, še posebej v Egiptu in Turčiji. 170 maroških odlagališč, ki bi jih morali že zapreti še zmeraj obratuje.
Pixabay

Vse sredozemske države slabo gospodarijo s plastičnimi odpadki. Tako izgubljajo vsaj pol milijarde evrov letno in vse bolj onesnažujejo svoje morje. Med devetimi najbolj onesnaženimi lokacijami so tudi glavne turistične destinacije.
Neuspešno gospodarjenje s plastično embalažo bistveno prispeva k rekordnim vrednostnim onesnaženja s plastiko v Sredozemskem morju. Tovrstno stanje regionalno gospodarstvo na letni rasti stane stotine milijonov evrov, ugotavlja novo poročilo WWF-a, Svetovnega sklada za naravo.
Vsako leto 0,57 milijonov ton plastičnih odpadkov konča v sredozemskih vodah, kar je enako, kot če vsako minuto v morje vržemo 33 800 plastenk. Onesnaženje s plastiko je v porastu, naraščalo bi naj tudi v bodoče, do leta 2050 bi se naj količina plastičnega odpada početverila. Ob svetovnem dnevu morij in oceanov, ki ga obeležujemo 8. junija, WWF v novem poročilu Stop the Plastic Flood: How Mediterranean countries can save their sea, Stop plastični poplavi: kako lahko mediteranske države rešijo svoje morje ter analizira stanje v sredozemskih državah.
Od proizvajalcev do javnih organov in potrošnikov, na vseh ravneh se pojavljajo napake in prispevajo k zelo neučinkovitemu, dragemu, plastičnemu sistemu, ki onesnažuje okolje, opozarjajo okoljevarstveniki.
"Naš sistem ravnanja s plastičnimi odpadki ne deluje: sredozemske države še vedno ne zbirajo vseh svojih odpadkov, daleč so od tega, da z njimi ravnajo na ustrezen in stroškovno učinkovit način. Proizvodnja plastike je preveč poceni, medtem ko stroške gospodarjenja z odpadom in stroške onesnaženja nosijo skupnosti in narava. Recikliranje je na drugi strani še zmeraj predrago, da bi se njegov delež povečal. Vse države morajo drastično zmanjšati proizvodnjo in porabo plastike ter resno pričeti vlagati v inovativne sisteme recikliranja in ponovne uporabe, da plastika ne bo več odpad. To je edini način, na katerega lahko obdržimo plastiko izven sredozemskega morja,“ pravi Giuseppe Di Carlo, direktor WWF Mediteranske morske iniciative.
Aktivnosti na obalnem pasu so odgovorne za polovico onesnaženja s plastiko, ki pride v morje. Vsakodnevno se na vsakem kilometru obale akumulira pet kilogramov plastike iz morja. Najbolj onesnažena je obala Cilicije v Turčiji. Med najbolj onesnaženimi so tudi plaže priljubljenih turističnih destinacij kot so Barcelona, Tel Aviv, Valencia, Marsejski zaliv in obala Benetk v bližini reke Pad. Morski odpadki predstavljajo velik strošek za turizem, ribištvo in pomorstvo in znašajo okrog 641 milijonov evrov na leto.

Profimedia
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta