Barbara Bradač
Tako v prvem valu epidemije kot v drugem je ministrstvo za zdravje odredilo, da v bolnišnicah preventivnih storitev in nenujnih operacij ne izvajajo, če njihova opustitev nima neposrednih negativnih posledic za bolnike. Izjeme so onkološke storitve in obravnave nosečnic in novorojencev. Bolniki to pravilo močno občutijo, prikrajšani so za preglede in zdravljenje, kar odražajo vse bolj povedne številke. V UKC Maribor razkrivajo podatke, da je bilo v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 opravljenih približno 95 tisoč pregledov manj ali okrog 20 odstotkov. Nadalje: tudi število večjih operativnih posegov je manjše za 20 odstotkov, kar pomeni, da so operirali približno 5000 bolnikov manj kot lani oziroma bi jih sicer. "Število bolnikov, ki niso obravnavani, je relativno visoko. Najbolj so prikrajšani tisti, ki so najmanj nujni, čeprav lahko tudi ti v nekem trenutku postanejo nujni. Trenutno so najbolj oškodovani bolniki s področij ortopedije, dermatologije, rehabilitacije, revmatologije, medtem ko pri onkologiji ni bilo zaostanka in se čakalne dobe niso podaljšale," pojasnjuje strokovni direktor UKC Maribor Matjaž Vogrin.
Plačujejo velik davek
Konkretno novembra in decembra 2020 so v primerjavi s tem obdobjem v letu 2019 operirali zgolj šest odstotkov ortopedskih bolnikov. "Tu tako rekoč vse stoji, ker so operacijske dvorane uporabljene za nujne kardiokirurške, nevrokirurške operacije, onkološke, travmatološke in druge operacije, kjer so pacienti življenjsko ogroženi. Pa še njim z izjemno težavo zagotovimo intenzivne postelje za ustrezno oskrbo po operaciji. Vsak dan določimo vrstni red, kdo je lahko operiran, kajti ob določenih dneh za bolnike nimamo proste intenzivne postelje. Tu se plačuje velik davek in smo zelo omejeni. Poudariti je treba, da je bilo v UKC Maribor pred covid epidemijo na voljo 27 postelj za paciente, ki potrebujejo intenzivno terapijo. Število teh smo morali zmanjšati na 20, hkrati pa smo zagotovili 50 dodatnih 'intenzivnih' postelj za covid bolnike, kar je proporcionalno bistveno več kot v UKC LJ. Praktično vse so ves čas zasedene. Določenih operacij, kot so kardiokirurške ali operacije možganskih tumorjev, ne moremo izvesti, če zjutraj ni zagotovljene intenzivne postelje," izpostavi Vogrin. "Rezultati zdravljenja za necovid nenujne paciente bodo zagotovo slabši. To tudi pomeni, da veliko ljudem več ne bomo mogli pomagati tako, kot smo jim lahko pred epidemijo. Ker ne more biti drugače: če ljudje ne pridejo pravočasno do prvih pregledov, je jasno, da nadaljnja obravnava zaostaja. Če se diagnoza postavi pozneje, se tudi zdravljenje prične kasneje in rezultati ne morejo biti dobri. Če bolniki čakajo na operacijo pol leta ali več, je že operacija zahtevnejša, daljša, težja, porabi se več materiala. To velja pri vseh medicinskih obravnavah, ne samo pri operacijah."
Vsaj pol leta za zmanjšanje zaostanka
V UKC Maribor snujejo izhodno strategijo, kako bodo opravili vse odpadle preglede in pregledali bolnike, ki bodo redno prihajali, a največji problem je, kdaj bodo to lahko v polnem obsegu začeli opravljati. Eden od mejnikov bo montažni objekt z dodatnimi prostori za covid bolnike, ki naj bi ga zgradili v treh mesecih, s tem bodo sproščeni nekateri drugi oddelki. A kot po navadi so za zdravljenje nepogrešljivi zdravniki in drugo zdravstveno osebje. Upoštevati je treba tudi, da so praktično vse ekipe izčrpane, pri mnogih se pojavljajo znaki izgorelosti, tako bo pred skrajševanjem zaostankov najprej treba poskrbeti za regeneracijo in počitek. Že sedaj vedo, da jesenskega zaostanka ne bodo mogli zmanjšati v dveh mesecih, kot so poleti spomladanskega, predvidevajo, da bodo potrebovali pol leta do leto.
Če le lahko, pregledajo tudi nenujne bolnike
Samo od 25. oktobra je bilo v UKC Maribor opravljenih 4000 manj prvih pregledov s stopnjo nujnosti redno ali hitro, a tudi te paciente v UKC Maribor obravnavajo, kolikor je v njihovi moči. "Ko pregledamo vse, ki so napoteni nujno in zelo hitro, in če ostane čas in je zdravstveni kader še na razpolago, pregledamo tudi nenujne. Izkoristimo vsak trenutek in ne čakamo na dovoljenje države, ampak bolnikom pomagamo," pojasni Vogrin. Opažajo porast bolnikov, ki so k njim napoteni pod stopnjo nujnosti zelo hitro, ker so očitno pacienti in zdravniki ugotovili, da so s tem zanesljivo obravnavani, bistveno več je tudi pacientov, ki pridejo brez napotnice v urgentni center. Novih terminov za preglede bolnikom še ne podajajo, saj še ne vedo, kdaj bodo sprostili prostorske in kadrovske kapacitete. Če bi se takoj končala epidemija, bi se čakalne dobe podaljšale v povprečju za približno 20 odstotkov, a ker še traja, bo to le še slabše.
So tudi spodbudnejši podatki
Število hospitaliziranih bolnikov se v UKC Maribor zmanjšuje že tretji teden, v času vrhunca jih je bilo 220 hospitaliziranih, zdaj 165. Z zamikom dveh do treh tednov bi te številke še morale upasti, a se to še ni zgodilo. Začeli so cepljenje, prvih 145 doz so že uporabili, v začetku tega tedna pričakujejo 800 odmerkov cepiva. Veliko zaposlenih bodo cepili, vse na rizičnih oddelkih. Število odsotnosti zaradi covida se je med zaposlenimi bistveno zmanjšalo. Imeli so po 300 odsotnosti, zdaj jih imajo 100. Covid-19 je prebolelo okoli 800 zaposlenih.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
