Petra Lesjak Tušek
Epidemija koronavirusa se po prehodu v leto 2021 še ne umirja, nasprotno, včerajšnji dan je postregel z novim najvišjim potrjenim številom okužb v dnevu, kar je bilo sicer glede na zasebna druženja, v večji meri kot prej značilna med prazniki, v tem tednu pričakovano. V torek so v Sloveniji opravili skupno 22.194 hitrih testov in PCR-testov ter potrdili 3354 okužb, kar je 853 več kot v ponedeljek. Delež pozitivnih PCR-testov je znašal kar 37,4 odstotka. Aktivno okuženih je bilo včeraj 21.781. V bolnišnicah se po zadnjih zbranih podatkih zdravi 1177 covid bolnikov, 182 na oddelkih za intenzivno terapijo.
Dinamika okužb po regijah
Del podatkov o gibanju okužb med prebivalstvom Slovenije je mogoče razbrati s primerjavami po statističnih regijah, ki so bile doslej tudi ena od orientacij, na podlagi katerih se je vlada odločala za omejevanje oziroma sproščanje gibanja in ukrepov. Hkrati so regije tudi glede na specifike (tudi zelo različno velikost in število prebivalcev) lahko le delni primerjalni oprimek, ki bi za podrobnejše analize terjal širšo kontekstualizacijo. Epidemiološko najbolj obremenjeno ostaja Posavje, ki je zlasti v zadnjem dnevu izrazito odstopalo in preseglo tudi Gorenjsko iz obdobja, ko je bila ta najvišje oziroma najslabša po okužbah (Gorenjska je medtem precej uspešno zdrsnila v zadnjo četrtino regij). V grafiki smo zajeli podatke o pojavnosti okužb za zadnjih sedem dni (na 100.000 prebivalcev), je pa statistika ob sedanji dinamiki relativno hitro, tudi dnevno, precej bolj spremenljiva. Severovzhodne regije, ki so bile precej časa v vrhu po okužbah in umeščene med rdeče regije (ko so barve veljale za del označevanja in opredeljevanja ukrepov), so po pojavnosti okužb že beležile višje številke. Koroška in pomurska po tem merilu in ob zajetju podatkov do včeraj sicer ostajata med prvimi regijami in nad slovenskim povprečjem (na tretjem in četrtem mestu), savinjska je v sredini, podravska pa v zadnji tretjini lestvice. Od vseh regij z najnižjim deležem okužb oziroma povprečjem precej odstopata primorsko-notranjska in obalno-kraška regija.
Kje in katere ukrepe spoštujejo
Covid sledilnik je sicer v novembru v sodelovanju z Mladimi zdravniki in Valiconom opravljal anketo o razlikah med regijami pri upoštevanju samozaščitnih ukrepov. Pri pravilnem nošenju maske na delovnem mestu so se najslabše odrezali v posavski regiji, kjer jih je le 60 odstotkov ves čas ali skoraj ves čas nosilo masko, sledita ji podravska (68 odstotkov) in obalno-kraška (69 odstotkov). Najbolj skrbno so po izsledkih maske nosili v koroški in primorsko-notranjski regiji (81 odstotkov). Priporočene razdalje dveh metrov so se na delovnem mestu najredkeje držali Pomurci, sledijo jim Podravci. Najbolj so varno razdaljo upoštevali v obalno-kraški regiji (66 odstotkov), pa tudi v primorsko-notranjski (64 odstotkov) in osrednjeslovenski (63 odstotkov). V Pomurju je bilo slabše kot v drugih regijah poskrbljeno za prezračevanje z rednim odpiranjem oken. Širši izsledki in tudi dileme, povezane z njimi, so pojasnjeni na straneh covid sledilnika.
Spremembe pri virih okužb
Zasebna druženja, ki jih je recimo vladni govorec Jelko Kacin včeraj izpostavil v značilnih prispodobah o praznovanjih v zidanicah vse od martinovanja dalje in vse do kolin ter ob tem pozval k omejitvam druženj kot edini možni poti za zajezitev okužb, se sicer odražajo tudi v zadnjih statističnih podatkih pri potencialnih virih okužb. Od vseh kategorij pri virih okužb se je namreč v drugi polovici decembra povečal delež zasebnih druženj in delno družinskega okolja, kot vir pa se je zmanjšalo število prej bolj izraženih okužb na delovnih mestih in v domovih za starejše. Dinamika vsakodnevnih vedenj posameznika se zdaj bolj neposredno preliva v okužbe. Bolj vprašljive in empirično težje preverljive pa so Kacinove primerjave o nošenju mask v mestih in na podeželju, kar da se odraža v okužbah in izkazuje razlike v prid nošenja mask v mestih, ne pa v vaseh.
